Socvetje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Socvetje vrbe (Salix)

Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi. Po obliki razrasti razlikujemo kobulasta in pakobulasta socvetja.

Razvoj rastnih vršičkov[uredi | uredi kodo]

Za razvrščanje in morfološko prepoznavanje posameznih vrst socvetij je pomembno, kako se razvija rastni vršiček socvetja.

  • Pri zaprtih (dovršenih) socvetjih se na vrhu razvije končni cvet, ki se odpre pred vsemi stranskimi cvetovi socvetja.
  • Pri odprtih (nedovršenih) cvetovih se najprej razcvetijo stranski cvetovi, na vrhu socvetja pa nikdar ne nastane cvet.

Tipi socvetij[uredi | uredi kodo]

Kobulasto ali racemozno socvetje[uredi | uredi kodo]

Kobulasta (sredotežna, monopodialna ali racemozna) socvetja so socvetja, pri katerih se odpirajo najprej obrobni oz. spodnji cvetovi. Glavni poganjek racemoznih socvetij se ne razvije takoj v končni cvet. Raste do konca razvoja socvetja, pod njim pa nastajajo stranski poganjki, ki se razvijejo v cvet prej kakor glavni poganjek. Končni cvet zato preraste vse ostale cvetove in se zadnji razcveti. V podaljšanih racemoznih socvetjih (npr. lat, grozd, klas, betič) najprej dozorijo cvetovi, ki so najbližje steblu (pri pokončnih socvetjih so to spodnji cvetovi), v sploščenih racemoznih socvetjih (npr. glavica, košek, kobul) pa zunanji cvetovi. Poleg enostavnih socvetij so pogosta tudi sestavljena socvetja (npr. pri španskem bezgu, korenju, pšenici), v katerih se na skupni osi razvije več enostavnih socvetij.

V to skupino so uvrščena enostavna socvetja:

in sestavljena socvetja:

Pakobulasto ali cimozno socvetje[uredi | uredi kodo]

Pakobulasta (sredobežna, simpodialna ali cimozna) socvetja so socvetja, pri katerih se najprej odpirajo srednji oz. zgornji cvetovi. Glavni poganjek se takoj razvije v cvet (končni cvet). Socvetje se razrašča predvsem s stranskimi poganjki, katerih vršiček se prav tako razvije v končni cvet, pod njim pa nastajajo spet novi stranski poganjki. Peclji končnih cvetov, nastalih iz glavnih poganjkov, so večinoma krajši od pecljev cvetov, ki so se razvili iz stranskih poganjkov socvetja. Cvetovi v takšnem socvetju dozorevajo in se razcvetajo od srede socvetja proti robu. V kolencu pod končnim cvetom pakobulastega socvetja se lahko razvije več stranskih poganjkov (plejohazij), samo po dva (dihazij, npr. pakobul) ali en sam stranski poganjek (monohazij, npr. svaljek, vijaček). V to skupino so uvrščeni: pakobul – dihazij, svaljek, dvojni svaljek, vijaček, dvojni vijaček in cvetna kita.

Viri[uredi | uredi kodo]