Herbarij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vitellaria paradoxa, primer rastline v herbariju.
Sušilna peč za herbarijske rastline.

Herbarij (iz latinščine herba = rastlina) je sistematično urejena zbirka posušenih rastlin oziroma rastlinskih delov. Običajno je posušen rastlinski material shranjen v papirnatih polah, obstajajo pa tudi herbariji, pri katerih so rastline konzervirane v tekočinah, na primer v etanolu. Izraz herbarij se uporablja tudi v mikologiji za zbirke gliv.

Najstarejši znani herbarij na Slovenskem je iz leta 1696; uredil ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera.

Izdelava herbarija[uredi | uredi kodo]

Rastline, ki jih naberemo, običajno na kraju rastišča shranimo v vreče iz umetne mase in čim prej prenesemo v prostor, kjer jih posušimo. Tak prostor mora biti suh in topel. Rastline je potrebno stisniti, kar lahko naredimo z enastavno obtežitvijo rastline, vložene v papirnato polo, časopisni papir ali drug vpojen material. Pri sušenju rastline moramo preprečiti plesnitev. Papir, v katerega vložimo rastlino, zato redno menjujemo in na ta način preprečimo zastajanje vlage. Za stiskanje rastlinskega materiala obstajajo tudi posebej za to narejene preše.

Vsako rastlino v herbariju mora spremljati tako imenovana herbarijska etiketa, ki navaja osnovne podatke o rastlini, nabiralcu, datumu nabiranja, rastišču ...

Namen herbarija[uredi | uredi kodo]

Herbarij omogoča botanikom stalni vpogled v rastlinstvo določenega geografskega območja v določenem času. Na osnovi herbarijev je možno ugotavljanje sprememb v nahajanju določene rastline na določenem območju ter primerjava rastlin iste vrste iz različnih geografskih območij.

Herbariji morajo biti shranjeni v posebnih prostorih z definiranimi in nadzorovanimi razmerami, da ne pride do gnitja, plesnitve ...

Glej tudi[uredi | uredi kodo]