Josip Pangerc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Josip Pangerc
Josip pangerc razglednica.jpg
Rojstvo (1868-01-03)3. januar 1868
Zastava Avstrijskega cesarstvaDolina pri Trstu, Avstrijsko cesarstvo
Smrt 6. julij 1925 (1925-07-06) (57 let)
Zastava Kraljevine ItalijeDolina pri Trstu, Kraljevina Italija
Poklic Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svgcesarski parlamentarec, deželni poslanec in odbornik, župan občine Dolina, C.K. vojni poveljnik in oficir v Landwehr Infanterie Regiment, glasbenik, poštni direktor v Dolini, trgovec, veleposestnik
Naziv

Ritter des Österreichisch kaiserlichen Franz Joseph Ordens

Ord.Franz.Joseph-GC.png
Zakonci Uršula Prašelj p. Pangerc
Otroci

Oscar Franciscus Josephus Felix Aloysius Joannes

Valentinus Maria

Maria Olga I.

Maria Olga II.

Zvonimir

Ljubivoj

Felix

Mirko

Ljubica
Starši Jožef Pangerc I., Marija Kočevar-Gotscher

Josip Pangerc, slovenski kulturni delavec, politik, glasbenik, zborovodja, veleposestnik in trgovec. * 3. januar 1868, Dolina pri Trstu, Avstrijsko cesarstvo, † 6. julij 1925, Kraljevina Italija.

Bil je tudi dolgoletni župan občine Dolina pri Trstu, cesarjev deželni poslanec, cesarski in kraljevi deželni odbornik, državni funkcionar in oficir v Cesarski in kraljevi vojni mornarici.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodbina Pangerc[uredi | uredi kodo]

Glej članek Rodbina Pangerc.

Otroštvo in mladost[uredi | uredi kodo]

Dolina pri Trstu

Josip Pangerc se je 3.januarja rodil Jožefu Pangerc pok. Jakoba in Mariji Kočevar por. Pangerc na domačiji v Dolini pri Trstu. Krstili so ga z imenom Josephus Casparus. Josipov oče Jožef Pangerc (rojen 15.avgusta 1823) je bil posestnik in gostilničar v Dolini. V 50. letih 19.stoletja je nasledil zadnjega Mejnega Grofa in bil postavljen za nadžupana (Podestà) velike dolinske Županije, kot so ji tedaj pravili. Josipova mati je bila slovenka Marija Kočevar iz Kastelca blizu Doline.

Josipovo nadarjenost je že v njegovi otroški dobi spoznal tedanji dolinski dekan Jan Jurij. Prepričal je starše, da so dečka po dokončani večstopenjski šoli v Dolini vpisali na Realko v Ljubljano. Istočasno se je Josip vpisal na orglarsko šolo v Ljubljani pri profesorju Antonu Foersterju. Po dokončani izobrazbi se je v vrnil v svojo rojstno vas Dolino. Takoj je kot 16-letni fant prevzel cerkveno orglanje in ljudsko petje. Istočasno se je zaposlil v občinskem uradu in se začel privajati občinskega poslovanja. Pangerc se je po dokončanih študijih v Ljubljani odločil za nadaljnje šolanje. Diplomiral je z visoko oceno na Cesarski in kraljevski trgovski in pomorski akademiji v Trstu. Poleg maternega jezika – slovenščine - je obvladal še nemški, italijanski, hrvaški in madžarski jezik.

Odraslost[uredi | uredi kodo]

Čez nekaj let je bil Josip organist in zborovodja. Za zborovsko petje je napisal tudi več priredb in avtorskih pesmi. Bil je občinski tajnik, zatem župan in deželni državni poslanec in deželni odbornik. Nato je bil izvoljen v gospodarski in finančni deželni odbor za celotno istrsko deželo oziroma Markrofijo Istro. Užival je sloves strokovnjaka v finančnih, trgovskih in prometnih zadevah. Poleg vseh teh nalog je imel še veliko drugih obveznosti, ki so mu jih nalagala razna gospodarska in kulturna društva. Leta 1894 je ponovno obudil in ustanovil izobraževalno-pevsko društvo v Dolini. Poimenoval ga je po Valentinu Vodniku in bil dolgo obodobje njegov zborovodja in predsednik. Več let je imelo društvo sedež pri Pangercu doma v veliki prireditveni dvorani Pangerc. Ta je spadala v kompleks tedanje velike stavbe, v kateri je bila še velika gostilna z vrtom, trgovina, mesnica in predel hiše, namenjene stanovanju.

Pangerc je bil večletni predsednik Okrajne kmetijske zadruge, ustanovitelj, predsednik in do smrti odbornik Posojilnice in hranilnice v Dolini, ustanovitelj in večletni predsednik Okrajne vinarske zadruge v Dolini, odbornik političnega društva Edinost, predsednik podružnice Šolskega društva, ustanovitelj hidro-termalnega zdravilišča po Kneippovem načinu v Dolini, generalni cesarski in kraljevski poštni ekspedient za dolinsko občino itd., itd.

Zaslužen je za zidavo šolskih stavb v občini Dolina. Pod njegovim županovanjem so pozidali šolske stavbe v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu, Ospu ter veliko jubilejno šolo v Dolini, ki je bila zgrajena ob 60. jubileju vladanja cesarja Franca Jožefa I. Leta 1906 je dal sezidati državno cesto čez Dolino, vse do Mačkolj, Socerba in Kastelca. Pred tem posegom ni bilo med navedenimi vasmi cestnih povezav; obstajale so le ožje steze.

Leta 1908 je Pangerc kandidiral na deželnozborskih volitvah v Istri in četrtem volilnem okraju splošne skupine. Pri kampanji mu je pomagal časopis Edinost. Bil je izvoljen za deželnega poslanca. Zato je mnogokrat potoval na Dunaj in v druge kraje. Na Dunaju je bil nekajkrat v avdienci pri cesarju Francu Jožefu I. Med prvo svetovno vojno bil je Pangerc kot državni funkcionar od leta 1915 do leta 1916 v Budimpešti in nato od leta 1916 do leta 1919 na Dunaju, kjer je opravljal svojo službo.

Po koncu prve svetovne vojne je to ozemlje pripadlo Kraljevini Italiji. Pangerc je bil skupaj z bivšim šolskim nadzornikom Matejčičem in z Vratovićem tudi član Istrskega deželnega odbora – surogata za deželno avtonomijo, dokler ni bila Dolina priključena k Tržaški pokrajini. Leta 1922 je bil na državnozborskih volitvah ponovno izvoljen za državnega poslanca. Na prošnjo starešin in občinskega komisarja je ponovno pristopil v občinski Odbor Občine Dolina. Ponovna izvolitev v Istrski izredni deželni zbor je bila zanj osebno zelo pomembna, saj je skupaj s poslancem s dr. Matejčičem in Vratovićem zastopal vso slovansko ljudstvo celotne Istre. Ob državnozborskih volitvah se je moral skrivati pred fašisti, saj so nanj dvakrat pripravili hud atentat z bombo.

Državni pogreb[uredi | uredi kodo]

Parlament Istrske markgrofije

Pred smrtjo ga je doma obiskal zadnji slovenski tržaško-koprski škof Alojzij Fogar. Podelil mu je poseben blagoslov in se mu zahvalil za vse, kar je storil za Cerkev in slovenski narod. Pangerc je po dolgotrajni bolezni umrl v svoji hiši v Dolini 6. julija 1925. Celotna Občina in dežela Istra sta žalovali. V Dolini so plapolale črne zastave. Žalni oder (katafalk) so najprej postavili v prostorih Pangerčeve hiše. Nato so žaro prenesli v cerkev sv. Urha Škofa v Dolini. Na pogrebu se je zbralo več tisoč ljudi. Zastopana je bila vsa tamkajšnja visoka duhovščina iz dolinske dekanije in iz koprsko-tržaške škofije ter tržaške, dolinske in pokrajinske oblasti, bivši deželni odborniki in svetovalci, vsi šolarji in učitelji dolinske občine (deželni komisar, občinski komisar, predstavniki občinskih oblasti, predsednik in odborniki političnega društva Edinost za Trst in Istro, Laginja, Cotič, predsednik društva "Vodnik" Josip Čuk s celotnim odborom, predsedniki in odborniki okrajne kmetijske zadruge, hranilnice in posojilnice v Dolini in vinarske zadruge itd)in še drugi visoki funkcionarji.

Žalni obred v dekanijski cerkvi sv. Urha škofa v Dolini je vodilo 6 kanonikov. Zadušnico sta s petjem spremljala cerkveni pevski zbor in zbor društva Vodnik. Pogreb se je vršil po takratnih protokolarnih pravilih z vsemi visokimi častmi pokojniku. Med žalnim pohodom do pokopališča je igrala žalne pesmi Plavska godba. Na pokopališču so sledili še govori državnega komisarja, kanonika Malalana, predsednika društva Vodnik Čuka ter ostalih dveh predsednikov političnega društva "Edinost" za Trst in Istro. Med žalnim sprevodom so Pangercu v spomin nesli 6 velikih vencev s spominskimi napisi.

Občinski komisar Scialpi je odredil, da se je pogreb vršil na državne stroške. Lokalni časopis Edinost iz Trsta je napisal štiri članke o izgubi Josipa Pangerca. Na začetku prvega članka je novinar napisal, da niso še beležili in nikoli videli tako velike množice ljudi v Bregu. Pisali so, da je bilo nemogoče stopiti do hiše, kjer je ležal pokojnik ter da je bil vaški trg preplavljen z žalnimi gosti. Medtem ko so pokojnika polagali v grob, se je iz cerkve in spodnjega dela vasi še vrstila vrsta ljudi, ki so v sprevodu korakali iz cerkve proti pokopališču, ki je nekaj kilometrov oddaljen od vasi. O izgubi Josipa Pangerc pa so na prvih straneh pisali še časopisi Mali list, Novice, Slovenec) v Ljubljani ter nekateri hrvaški časopisi. Scialpi je v Pangerčev spomin dal postaviti na pokopališču v Dolini spomenik z obeliskom in spominsko ploščo.

Delo[uredi | uredi kodo]

Josip v.Pangerc v družbi sodelavcev in prijateljev. Trst,1914.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

  • Cesarski in kraljevi deželni in državni poslanec v letih 1908–1914 in 1921-1924.
  • Dvakrat nadžupan Občine Dolina pri Trstu (1901-1914).
  • Občinski tajnik Občine Dolina pri Trstu (1886–1901).
  • Občinski odbornik Občine Dolina pri Trstu.
  • Cesarski in kraljevi deželni odbornik v gospodarskem in finančnem svetu Istrske Markgrofije (1908-1914).
  • Odbornik političnega društva Edinost.
  • Odbornik in predsednik "Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri".
  • Cesarski in kraljevski poštni ekspedient za dolinsko občino.
  • Član oficirjev Cesarske in kraljeve mornarice v Pulju Offizierkorps des Ersatzbataillons des K.u.K I.R.Nr.31.
  • Častni član Krajne tržaške podružnice mornarniške družbe pod pokroviteljstvom Nadvojvode Franca Ferdinanda Habsburškega.
  • Član Senata porotnega sodišča v Trstu od leta 1908.
  • Ustanovitelj in lastnik hidrotermalnega zdravstvenega centra Zračno in vodno zdravilišče po Kneeipovem načinu v Dolini.
  • Ustanovitelj, predsednik in odbornik Hranilnice in posojilnice v Dolini.
  • Ustanovitelj in predsednik Vinarske kmetijske zadruge v Dolini.
  • Ustanovitelj in mecen slovenskega izobraževalnega in pevskega društva Vodnik v Dolini (1894).
  • Pevovodja, predsednik in odbornik društva Vodnik v Dolini.
  • Odbornik tržaške podružnice Šolskega društva v Trstu.
  • Predsednik krajnega šolskega sveta za dolinsko občino v letih 1901-1914.
  • Predsednik političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri
  • Odbornik Šolskega društva za Primorsko.
  • Predsednik slovenskega planinskega društva za okraj dolinske občine.
  • Zborovodja in organist v dolinski župnijski cerkvi od leta 1883 do smrti.

Cesarska priznanja[uredi | uredi kodo]

Za zasluge je prejel štiri častna odlikovanja nekatera od teh iz Reda cesarja Franca Jožefa I.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rodbinski arhiv Pangerc, Dolina pri Trstu.
  • Časopis Novice, V slovo možu poštenjaku (sporočilo iz Doline).
  • Mali list, tednik za novice in pouk, 1925.
  • Edinost, časopis slovenskega političnega društva v Trstu, 1925.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradna spletna stran