Osp

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Osp
Osp se nahaja v državi Slovenija
Osp
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°34′21.51″N 13°51′23.27″E / 45.5726417°N 13.8564639°E / 45.5726417; 13.8564639Koordinati: 45°34′21.51″N 13°51′23.27″E / 45.5726417°N 13.8564639°E / 45.5726417; 13.8564639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Prva omemba 11. stoletje
Nadmorska višina 45 m
Prebivalstvo
 • Skupno 166
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6275 Črni Kal
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Osp (italijansko Ospo) je vas v Bregu ali ob vznožju kraškega roba v bližini Črnega Kala, Mestna občina Koper. Je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih je bila omenjena v koncu 11. stoletju. Ponaša se s strnjenim vaškim jedrom, prepredenim z ozkimi ulicami.

V vasi stoji podružnična cerkev svetega Tomaža. V steni nad vasjo je manjša jama Babna buža desno pa velika jama Grad v kateri izvira Osapska reka. Pred jamo je ohranjen del obrambnega zidu (Grada), za katerim so ljudje iskali zatočišče v času turških vpadov, pohodov francoske vojske in ob zavezniškem bombardiranju Trsta in okolice med drugo svetovno vojno. Na severovzhodni strani vasi je skalnati udor imenovan Mišja peč z Mišjo bužo. Na severozahodnem obrobju vasi so sledi dveh starih naselij in tudi kulturni ostanki starodavnega mesta Pucinum iz rimske dobe.

V Ospu je bila že leta 1818 ali pa še prej ustanovljena prva redna slovenska osnovna šola v Istri, leta 1879 pa Bralno in pevsko društvo Domovina Osp. Ob volitvah 15. maja leta 1921 so domačini postavili več barikad, da bi preprečili prihod fašistov in na njih vzdržali dva dni. Ob tem je bil med obstreljevanjem smrtno zadet Andrej Žerjul, nato pa je zaradi posledic mučenja umrl v tržaški bolnišnici še Andrej Vodopivec. Ko so drugi dan prišli fašisti s pomočjo redne italijasnke vojske v Osp, so zažgali glasovnice in ustrelili v nogo vaškega župnika Franca Malalana, ki je skupaj z učiteljem Alojzijem Pucljem in [Mladino] organiziral in vodil ta odpor, ter požgali nekaj hiš v sosednjih Mačkoljah. V vasi so se dlje časa skrivali razni aktivisti iz Trsta, med drugimi tudi sekretar tržaške organizacije KPI Riko Malalan in znani narodni buditelj duhovnik Virgilij Šček. Med NOB je v vasi deloval NOO OF, organizacijo AFŽ, nekaj časa tudi kuhinja za Komando mesta Koper, tehniki (tiskarni) Naš dom in Snežnik, šivalnica in delavnica za partizanske enote. V vas so italijaske oblasti priselile fašističnega funkcionarja, po razpadu fašistične Italije se je v to vas naselila nemška enota, nekaj časa celo več kot 300 vojakov. V času fašizma in vojne je imela vas 23 žrtev, ni pa doživela nobenih represalij, ker ni bilo izdajstev. Vas je imela nekoč več kot 800 prebivalcev, delovali so tudi trije zbori (mešani, moški in cerkveni) ter pihalna godba z godbeniško šolo. Sedaj uspešno deluje le še gledališka skupina.

Na pobočju stene raste pravi lovorov gozd (črni lovor) in izredno redka cvetlica Tommasinijeva popkoresa. Nekoč je tu gnezdilo ogromno netopirjev in kavk, v Mišji peči pa tudi divji golobi in sove velike uharice (Bubo bubo ali po domače "gugo").

Nad naseljem se dviga kompaktna stena, oblikovana v podkvasto obliko in je široka 500 m, ter visoka preko 200 m. Skupaj z bližnjo Mišjo pečjo predstavlja enega najpomembnejših plezalnih območij v Evropi. Plezalne stene so last Agrarne skupnosti Osp (Komunele).

Plezališče[uredi | uredi kodo]

Osapska stena, kjer se nahaja plezališče

Konec sedemdesetih let so se v Veliki steni pojavili prvi plezalci, dejavnost se je kmalu razširila na krajše stene nad vasjo.

Karakteristika smeri[uredi | uredi kodo]

V steni za vasjo - sektor Banje prevladujejo previsne smeri in skoraj za vse je značilno vzdržljivostno plezanje. Stena nad Babno nudi povsem drugačni način plezanja: navpične do rahlo previsne plošče z dobrimi ponekod ostrimi oprimi, z izjemo levega dela stene, kjer sta v previsih pravtako potrebna moč in vzdržljivost. Smeri v Veliki steni poleg precizne tehnike večinoma zahtevajo tudi moč in vzdržljivost, saj so nekatere med njimi pošteno previsne. Vse smeri so odlično opremljene.

Najprimernejši čas[uredi | uredi kodo]

Pleza se lahko vse leto, le sredi poletja je zaradi prisojne lege večinoma prevroče.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]