Kraški rob

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kraški rob nad Ospom
Spodmol pod robom Velega Badina

Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre. To pokrajino poznamo tudi pod imenom Breg oz. Bržanija in predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Skok med apnenčasto planoto in flišem se začenja že nad Trstom, čeprav za pravi začetek kraškega roba lahko štejemo sedlo Kluč pri Katinari na robu tržaške okolice. Od tu dalje se običajno začenja Istra, torej kraški rob se vije od zgoraj omenjenega sedla do Socerba ob slovensko - italijanski meji, od tu se razteza v okoli 20 kilometrov dolgem in 2,5 do 5 kilometrov širokem pasu vse do Mlinov ob slovensko - hrvaški meji. V teku prejšnjega stoletja se je za del kraškega roba, ki stoji v Italiji udomačilo ime Breg, medtem ko je slovenski del pokrajne znan enostavno kot Kraški rob oz. Bržanija, čeprav je tudi v tem delu v uporabi ime Breg.[1]

Naravoslovje[uredi | uredi kodo]

Na slovenski strani je evidentiranih 47 strmih kamnitih sten v skupni dolžini 51 kilometrov, na ostenja pa se vežejo še druge drobne reliefne oblike kot so udori, spodmoli, škrapljišča, skalni podori, jame. Stene so geološko zanimive zaradi luskaste zgradbe, ki je edinstvena v Sloveniji. Črnikalska stopnja je zgrajena iz foraminifernega apnenca iz zgornjega paleocena in spodnjega eocena. Del roba od Kubeda do Movraža je sestavljen iz zgomjepaleocenskega, spodnjeeocenskega in alveolinskega apnenca. V spodnjem delu strmih apnenčevih sten so pogoste polkrožne vdolbine na večjih razdaljah, nastale predvsem zaradi kemičnega delovanja vode, deloma tudi zaradi fizikalnega preperevanja.

Kraški rob združuje tudi favno in floro obeh pokrajin, ki jih razdeljuje. Tu so našli 1688 živalskih vrst, med njimi veliko število ogroženih. Ob 28 endemitskih vrstah pa so našli tudi 10 za znanost novih vrst. Flora je zelo bogata po fitogeografski razdelitvi Slovenije spada v njen submediteranski del.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje v pokrajino vpete urbanistične zasnove in s tradicionalnim stavbarstvom bogate arhitekture so naselja Črni Kal, Črnotiče, Gračišče, Hrastovlje, Kubed, Podpeč in Socerb razglašena za kulturne spomenike. V teh vaseh lahko opazimo ob starodavnih visokokakovostnih objektih tudi objekte "breškega tipa" istrske arhitekture iz 19. in 20. stoletja, ki po barvah, okrasih in obliki iščejo povezavo z bogatimi meščanskimi hišami tržaškega velemesta.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.zlateroke-manidoro.eu/index.html

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Salvator Žitko (urednik), Kraški rob in Bržanija. zbornik v počastitev 500-letnice fresk v Hrastovljah, Pokrajinski Muzej Koper, Koper 1990

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]