Rodbina Pangerc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodbina Pangerc
Grb-istrskegrofije.jpg
Priimek: Pangerc/Pongratz
Plemiški predikat: Herrscher
Področje:
Holy roman flag1806.png Sveto rimsko cesarstvo
Zastava Avstrijskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Država danes: Zastava Italije Italija
Izvor:
Holy roman flag1806.png Sveto rimsko cesarstvo
Obdobje obstoja: 12.stoletje
Naziv: Ritter des Österreichisch kaiserlichen F.J. Ordens ,

Herren von Hohenburg

Glavne veje: Pangerc - Marx - Pesendorfer - Manin -
Stranske veje: Kočevar, Gottscher, Gorup, Sancin
Najpomembnejši predstavnik: Josip Pangerc

Plemič Gen. Friedrich Marx

Predstavniki rodbine Pangerc - Marx so bili nosilci pomembnih upravnih državnih in vojaških funkcij mejne Istrske Grofije in Strasburskih princev na Koroškem že v 18. stoletju. Predstavnik te rodbine je bil tudi Josip Pangerc.

Ime Rodbine Pangerc izvira iz latinskega imena Pancratius, le to pa iz grškega Pankratios, ki je izpeljanka iz grške besede Pankretas, ki v grščini pomeni »vsemogočen«. Novogrška različica imena pa je Pangratios. Nekdanjo veliko priljubljenost imena Pankracij dokazujejo priimki, ki so nastali iz njega oziroma njegovih različic: Pankračič, Pangrec, Pangeršič, Pangeršek, Pangrič, Pongarc, Pongarčič, Pongrašič.


Oberst Friedrich Marx Herr von Hohenburg
Zakonca Antonija Amalija Margareta Sancin Marx (vnukinja Friedricha Marxa) in Ljubivoj Pangerc (sin Josipa Pangerca).
Nekateri Člani Rodbine Pangerc, med katerimi Josip Pangerc, Dekan Juri Jan, Uršula Pangerc -Sancin, Marija Pangerc -Vodopivec, ter dve gospe v tržaških slovenskih narodnih nošah.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Eden od redkih še obstoječih zapisov o prisotnosti te rodbine v območju dolinskega dekanata je v dekanijskem arhivu v Dolini pri Trstu. To je listina iz 16. stoletja, napisana v glagolici v kateri je ime rodibne navedeno kot "Pongratz". Nato je navedeno ime Pangerc. Izvor imena pa sega dlje v 12.stoletje.

V dvajsetih letih 20. stoletja, med fašističnim obdobjem, so oblasti ime enostavno spremenile v »Pancrazi« iz latinskega imena Pancratius. Načelnik istrske rodbine Pangerc-Pongratz je bil med leti 1890–1924 Josip Pangerc.

Jožef Pangerc starejši[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Dolini 15.avgusta 1823 kot prvo rojeni sin številne družine Jožefa Gašperja (Josephus Gasparre) Pangerca, veleposestnika iz Doline. V petdesetih letih 19.stoletja je nasledil zadnjega Mejnega Grofa in bil postavljen za nadžupana (Podestà) velike dolinske Županije. Imel je enega sina Josipa Pangerca in dve hčerki: to sta bile Uršula Pangerc, poročena z Josipom Sancin iz Doline, in Marija Pangerc, poročena z Jakobom Vodopivec. Uršula, rojena 26.seprembra 1855, je bila leta 1873 imenovanza za prvo cesarsko in kraljevo poštno ekspedientko v Dolini in v Bregu nasploh. Bila je tudi nadarjena v petju in v pisanju proze ter v uprizarjanju gledaliških predstav, ki so se odvijale v Pangerčevi dvorani v Dolini. Ohranjeni so še njeni zvezki poezij. Več let je pela v zboru Bralnega društva v Dolini, kasneje v zboru društva "Vodnik" in v cerkvenem pevskem zboru v Dolini ter sodelovala v dramskem oz. veseličnem odseku društva. Oba zbora je vodil njen brat Josip.

Oskar Franc Jožef[uredi | uredi kodo]

Prvorojeni sin Josipa Pangerca, Oskar Franciskus Josephus Pangerc(Oskar Franc Jožef), se je šolal za oficirja pri avstrijski cesarski akademiji za oficirje v Ljubljani. V mladosti je po opravljenem šolanju v Dolini odšel na cesarsko in kraljevsko gimnazijo v Pulj, nato je šolanje za ekonoma dokončal na zasebni šoli, ki je bila na gradu Grm pri Rudolfovem pri Novem mestu. Zaročen je bil z Lojzi Gorup. Med prvo svetovno vojno je bil 6. junija 1915 usmrčen v Nadvorni v Galiciji (sedaj Ukrajina).

Rodbina Pangerc-Marx[uredi | uredi kodo]

Na začetku 20. stoletja se je sin Josipa Pangera, Ljubivoj Pangerc,polkovnik vojaškega regimenta v Modeni, poročil s potomko avstrijske plemiške družine. To je bila vnukinja plemiča Friedricha Marxa Hohenburškega (Friedrich Marx Herr von Hohenburg). Plemič Friedrich Marx je stanoval na Dunaju, v lastnem dvorcu v središču mesta Gradec ter med poletjem v družinskem gradu "Schloss Hohenburg" v Oberdrauburgu na avstrijskem Koroškem, kjer je 19. junija 1905 tudi umrl. Friedrich pl. Marx se je rodil 20. septembra 1830 v Steindorf am Ossiacher See na Koroškem. Poleg njegove zavidljive kariere oficirja različnih avstrijski regimentov na Dunaju je Friedrich Marx še danes znan v Avstriji kot pisatelj in pesnik. Njegove pesmi so bile prvič objavljene leta 1862 v zbirki pod naslovom Gemüt und Welt erschienen (Um in svet pojavov). V letu 1863 je izšla njegova tragedija Das Trauerspiel Olympias; leta 1869 dramsko delo Das Schauspiel Jacobä von Bayern (gledališka igra Jacobä iz Bavarske) in še leta 1875 "Das lyrische Epos Bruno von Kärnten" (Lirski ep Bruno iz Koroške). Od leta 1870 do leta 1872 je bil Marx predsednik Združenja koroških pisateljev. Leta 1877 je bil ponovno poklican k avstrijskim vojnim oblastem, ki so mu podelile mesto generala Celovškega regimenta "Steirisch-kärtnerischen Landwehr IR 4 in Klagenfurt".Večlja omeniti , da je leta 1850 bil kadet v zmagovitem regimentu maršala Radezkija. Leta 1892 se je upokojil. Živel je v Grazu v palači njegove soproge in v Oberdrauburgu. Družina Friedricha Marxa je tkovala prijateljske in družinske odnose z avstrijsko plemiško družino habsburških princev Windisch-Graetz, ki je imela svoj sedež v kraju Windischgrätz (danes Slovenj Gradec). Princ Alfred III. zu Windisch-Grätz je bil med drugim od leta 1893 do leta 1895 avstrijski prvi minister.. Grad rodbine Marx Schloss Hohenburg na koroškem in obsežni park, sta bila nekoč last Habsburške družine in sicer cesarja Maksimilijana I. Habsburškega. Do danes so poimenovali več ulic in trgov po generalu in pl. Friedrichu Marxu.

Rodbina danes[uredi | uredi kodo]

V letu 2013 je obstoječih članov rodbine Pangerc približo 30. Med te sodijo prvi vnuki, pravnuki in pra-pra vnuki Josipa Pangerca.

Pangerčeva rodbinska hiša[uredi | uredi kodo]

Neoklasična stavba v obliki črke U z večjim notranjim dvoriščem z vrtom je bila dograjena v središču vasi Dolina pri Trstu na velikem trgu, imenovan Gorica leta 1908. Na tem mestu je še prej stala starinska zgradba vedno last robine Pangerc. Iz dokumentov sklepamo, da se je gostilniška dejavnost družine Pangerc začela že na koncu 18. stoletja. Sprednji del stavbe, v kateri se je nahajala stara gostilna, se je ohranil do danes. Obstaja tudi fotografski posnetek stare gostilne datiran 18. 8. 1902. Pročelje stavbe še danes krasijo neoklasicistični ometi. Gostilna Pangerc je izkoristila strateški položaj, v kateri se je nahajala, v samem središču Doline. V tej gostilni se je stekalo vsak dan veliko število ljudi in tako je prostor postal duša in zbirališče Slovencev iz celotne občine in okolice. Gostilna je poleg gostilniške dvorane vsebovala drugo večjo dvorano, ki so jo uporabljali za razne prireditve in sestanke. Ravno v tej dvorani so se 27. oktobra leta 1881 sestali Ivan Nabergoj - ustanovitelj političnega društva Edinost, dekan Jurij Jan, koprski okrajni glavar Busizio, Viktor Dolenc, Josip Malalan, Rajmund Mahorčič ter še drugi odborniki Edinosti ter v Pangerčevi dvorani izvolili nov odbor političnega društva Edinost.

Rodbinski arhiv Pangerc[uredi | uredi kodo]

Josip Pangerc in ostali družinski člani so za seboj pustil veliko in bogato zapuščino raznolikih javnih in zasebnih, načrtov stavb in cest, nad petsto javnih in zasebnih pisem, veliko število starinskih slovenskih, nemških, hrvaških, madžarskih in italijanskih časopisov, prosvetne, teološke, šolske knjige, pesniške zbirke, veliko število originalnih notnih rokopisov iz 18. in 19. stoletja, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Dolinske Občine, krajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, Vinarske zadruge v Dolini, Okrajne kmetijske zadruge v Dolini, hidrotermalnih zdravilišč v Dolini, dolinske srenje, ipd. Hranijo se še nekateri dokumenti iz gradu Fünfenberg in Socerbskega gradu. Arhiv hrani še veliko slikovnega gradiva iz 19. in 18. stoletja ter različne predmete iz starinskega prega rodbine Pangerc in Marx. V arhivu se hranijo še nekateri predmeti in listine Marxovega gradu Hohenburg.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rodbinski Arhiv Pangerc
  • Rodbinski Arhiv rodbine Marx
  • 23 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1872)
  • Primorski slovenski biografski leksikon (Jevnikar)
  • NŠK - Narodna in študijska knjižnica v Trstu
  • Steiermärkisches Landesarchiv - Verwaltung - Land Steiermark
  • Österreichisches Staatsarchiv - Wiener Kriegsarchiv

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradna spletna stran