Wikipedija:WikiProjekt Slovenska literarna veda/Seminar pri Aleksandru Bjelčeviču

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Navodila za poletni seminar iz Starejše književnosti[uredi kodo]

To so navodila za tiste seminarske naloge, ki bodo gesla za Wikipedijo. Geslo bo obsegalo ok. 4 do največ 8 tipkanih strani (teoretična gesla bodo krajša od gesel o pisateljih in literarnih delih). Gesla naj bodo oblikovana tako, kot so v velikih enciklopedijah oz. kakršna so obširna wikipedična gesla. Prevajanje angleške Wikipedije ali prepisovanje vsebin literarnih del iz Janeža ipd. ni dovoljeno. Teoretska gesla se začnejo z definicijo in nadaljujejo z opisom zgradbe in funkcioniranja danega pojma: definicija in zgradba nista isto. Razmerje med njima je, za ilustracijo, tako: definicija moškega je "človek s kromosomskim parom XY", opis telesne in duševne zgradbe moškega in njegovega psihičnega in socialenga funkcioniranja pa je neprimerljivo obsežnejši. Optimalen zgled teoretičnega gesla je kar wikipedično geslo chromosome (angleško); dober zgled sta npr. gesli parodija in dnevnik (književnost), komajda sprejemljiv zgled je groteska; nesprejemljivo pa je geslo naratologija, ker je prekratko, fragmentarno in nerazumljivo (in ker je prevod enako slabega angleškega gesla); dober zgled pa je nemško geslo Narratologie. K opisu zgradbe sodijo primeri iz slovenske (in tuje) književnosti, ki jih boste poiskali sami. Primerov ne boste zgolj citirali, ampak jih boste analizirali. Definicije in razlage teoretskih gesel se bodo po enciklopedijah, učbenikih in monografijah razlikovale - če so razlike bistvene, naštejte dve ali največ tri definicije in opozorite na bistvene razlike (npr. substitucijska, interakcijska in kognitivna teorija metafore). Na prvem mestu naj bo definicija, ki vam pojasni največ primerov. Nekateri pojmi imajo več pomenov, npr. alegorija in parabola: alegorija kot literarni trop, alegorija kot pripovedna vrsta, alegorija kot slikarski pojem. Pri teoretskih geslih boste upoštevali čim več vam dostopnih enciklopedij, učbenikov in monografij; od tujejezičnih enciklopedij npr. Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics, Rečnik književnih termina, Dupriez/A Dictionary of Literary Devices, Słownik terminów literackich, Encyclopedia of Contemporary Literary Theory, Routledge Encyclopedia of Narrative Theory itd. itd. Mnogi teoretični pojmi so obdelani v monografijah (npr. Juvan, Intertekstualnost, Hladnik, Trivialna literatura, Kos, Razsvetljenstvo, Margaret Rose, Parody), poleg enciklopedij so to vaši glavni viri. Tujejezične, zlasti angleške knjige in članke dobite tudi na "google books" in "google scholar". Primere boste seveda jemali iz slovenske književnosti, iskali jih boste po leksikonu Literatura in po literarnih zgodovinah.

Pri predstavitvi slovenskih literarnih del sledite strukturi, kakršno ima npr. angleška wikipedija o Shakespearovem Hamletu (angleško) ali nemška wikipedija o Goethejevem Faustu (nemško), ki so ji sledila zgledna gesla o npr. Martinu Krpanu, Visoški kroniki in Abadonu. Pri tem si boste pomagali s komentarji v Zbranih delih, Kondorju, Hramu, Klasju in drugih komentiranih izdajah in seveda z monografijami in članki. Administratorjevo poseganje v vaš tekst, češ da je geslo predolgo, argumentirajte s sklicevanjem, da so gesla o svetovnih klasikah (Shakespearjevih, Goethejevih, Mickiewiczevih, Kafkovih itd.) tudi obširna. Geslo mora vsebovati najmanj naslov, podnaslov, prva objava, knjižne objave, prevodi v tuje jezike, datum nastanka in rokopisi, zelo kratek povzetek vsebine, zelo kratka karakterizacija glavnih oseb; sledijo obširnejše informacije o kritičnih odzivih in zlasti pregled vseh ali večine interpretacij. Poiskali boste čim več interpretacij, ne le s pomočjo COBISS-a, ampak tudi s pomočjo LISTKOVNEGA kataloga v naši knjižnici in NUK-u.

Za gesla o pisateljih boste prebrali večino del dotičnega pisatelja - brez tega neposrednega stika o pisatelju ne morete pisati. Geslo mora nujno vsebovati (za zgled naj bodo mdr. angleška ali nemška gesla, npr. o Dickensu, Steinbecku, E. T. A. Hoffmannu, Thomasu Mannu): a) kratek življenjepis (pol do največ ene tipkane strani), b) njegov svetovni nazor, literarni in umetnostni nazor, stiki z drugimi pisatelji, umetniki, filozofi in znanstveniki); c) njegov kulturni, politični, etični angažma; č) na kratko označite glavna dela, nekoliko podrobneje pa 3-5 najpomembnejših del, njegova dela obravnavajte po zvrsteh (v posebnem poglavju poezijo, v posebnem pripovedništvo, v posebnem dramatiko, v posebnem kritiko, esejistiko, urednikovanje ipd., gl. npr. gesli Stanko Vraz ali Josip Stritar); d) pisateljeva poetika; e) vplivi na pisatelja; f) njegovi vplivi na druge pisatelje; g) (sočasna) recepcija njegovih del; h) (izbran) seznam njegovih del (event. prevodi v tuje jezike); i) seznam strokovne literature; j) linki. Seznam avtorjevih pomembnih del naj bo polinkan na morebitna obstoječa gesla o dotičnih delih, npr. pri Mencingerju na Abadona. Seznama ne polinkati na cobiss, ker druge Wikipedije tovrstne prakse nimajo in zna Krpana vsak poiskati v Cobissu; link na Cobiss je priporočljiv pri naslovih starejših knjig, ker si jih večina ne more zapomniti, npr. pri Trubarjevi Catechismus in der windischenn Sprach. Na dnu v poglavju Glej tudi ali Zunanje povezave naredite povezavo na Wikivir z uporabe predloge {{Wikivir}}. V rubriki "zunanje povezave" naj bo link na avtorjeva dela v DLIB-u, v okvirčkih spodaj desno pa na Wikivir in Wikimedijo. Na začetku gesla v okvirju desno stojijo osnovni podatki kot rojstvo, smrt, narodnost, poklic, vlivi od in vplivi na, glavna dela, ev. še slika pisateljevega podpisa (gl. npr. geslo o Prešernu ali Goetheju). Gesla o manj kapitalnih avtorjih bodo krajša; dober zgled je geslo o Petru Božiču.

Za gesla o pisateljih in literarnih klasikah boste najprej prebrali standardne priročnike kot SBL, Enciklopedijo Slovenije in zlasti glavne literarne zgodovine: Matičino, Slodnjakovo, Pogačnik-Zadravčevo, Slovensko književnost 1945-65, Slovensko književnost III, Kosovo Primerjalni zg. slov. lit. in za starejšo književnost Kidričevo Zgodovino slovnskega slovstva in seveda opombe v zbranih delih in Kondorju. Po teh začetnih korakih boste poiskali monografije in članke o svojem predmetu (na DLIB-u je vedno več člankov iz strokovnih revij).

Za gesla o glasbenikih se zgledujte npr. po geslih o Leonardu Cohenu, Dylanu, U2, posebej se osredinite na teme in ideje njihovih besedil, vendar tudi na glasbeni stil oz. žanr, morebitni politični aktivizem, recepcijo in kritike njihove glasbe in besedil, njihov vpliv (angl. influence, legacy), za zgled slednjega Sex Pistols, Public Enemy. Za gesla o revijah oz. časopisih se lahko zgledujete po geslu o Zori.

Vaša gesla bodo ali povsem nova ali pa boste dopolnjevali in popravljali obstoječa, zlasti škrbine. Osnovne napotke za dopolnjevanje obstoječih najdete na [[1]]. Pri širitvi obstoječih gesel imate tudi pravico odstraniti oziroma spremeniti faktografsko napačne podatke; v splošnem pa velja pravilo, da se obstoječe vsebine gesel ne povozi z na novo napisano vsebino, ampak se obstoječo vsebino nadgradi, izboljša in preuredi. Ker administrator upravičeno posega v vaše delo, ga opremite z napisom, da je geslo "v delu" (na vrh gesla lahko za največ dan ali dva dodate predlogo {{v delu}}) in da poteka v okviru projekta "Slovenska literarna veda" (na pogovorno stran gesla vstavite predlogo {{Sodelovanje-WP|Slovenska literarna veda}}.

Geslo najprej napišite na papir in mi ga najmanj dva tedna pred nastopom prinesite v popravek. Geslo boste na Wikipedijo postavili šele potem, ko ga bom odobril oz. ko bodo potrebni le še majhni popravki, v razredu pa ga bomo skupaj pregledali in komentirali. Če pa bodo pripombe obširne in besedilo pred nastopom še ne bo požegnano, boste v razredu nastopili z različico v Wordu (ali drugem urejevalniku).

Spodnji seznami so odprti in si lahko izberete svojega avtorja, delo, revijo, kulturno ustanovo (ne le Mladinsko gledališče, Tržaško gledališče, ampak tudi Metelkova Mesto, Kino Šiška ipd.), teoretski pojem, literarno vrsto ali žanr, literarno smer ipd. ali celo literarno področje - dober zgled slednjega je geslo Nemška književnost na Slovenskem. Erasmusovci lahko napišete geslo o književnosti dežele, kamor potujete oz. odkoder prihajate, npr. poljskem romantizmu, modernizmu, ukrajinski književnosti, Janku Kral'u, ipd.

Predvideni čas za izdelavo seminarske naloge je 60 ur.

PISATELJI, DELA, ČASOPISI za Wikipedijo[uredi kodo]

  1. Marko Pohlin
  2. Jovan Vesel Koseski
  3. Janez Mencinger
  4. Janez Trdina
  5. Jakob Aleševec
  6. Josip Cimperman
  7. Fran Govekar
  8. Josip Ogrinec
  9. Marica Nadlišek Bartol
  10. Julius Kugy
  11. Anton Medved
  12. Zadruga novomeško in ljubljansko dijaško društvo (Kette, Murn, Župančič)
  13. Joža Lovrenčič
  14. Slavko Grum dramatika in prozna dela
  15. Drago Jančar
  16. Marjan Tomšič
  17. Jančar: Klementov padec GašperTonin
  18. Evald Flisar
  19. Dušan Jelinčič
  20. Jure Detela pesmi
  21. Jure Detela eseji o poeziji in umetnosti: zapisi o umetnosti; Orfični fragmenti
  22. Barbara Korun
  23. Miklavž Komelj
  24. Brane Mozetič
  25. Primož Čučnik
  26. Klement Jug
  27. pisatelji, pesniki, dramatiki po vašem izboru


ČASOPISI, REVIJE IN KULTURNE USTANOVE

  1. Academia operosorum Labacensium
  2. Slovenka
  3. Drobtinice
  4. Slovenska bčela
  5. Slovenski glasnik
  6. Besednik
  7. Vrtec
  8. Koledar Mohorjeve družbe
  9. Kres (revija)
  10. revija po vašem izboru
  11. kulturna ustanova po vašem izboru

STAREJŠA SLOVENSKA KNJIŽEVNOSTI[uredi kodo]

poletni semester 2020 – 90 UR

V seminarju imate tri obveznosti:

  1. Napisati seminarsko nalogo o pesniku (ali pisatelju ali literarnem delu) in jo v 25 minutah predstaviti (obseg je 5 do 8 strani neto, ne računajoč naslovnico in seznam literature). V njej mdr. natančneje interpretirate 2 do 3 pesmi, odvisno od zahtevnosti pesmi pri čemer gola obnova ne šteje za interpretacijo. Na wikiverzi 3 tedne pred nastopom objaviti linke na te pesmi.
  2. Pripraviti dva (2) kratka koreferata k referatoma dveh sošolk. Koreferata ni potrebno natipkati niti ga ni potrebno oddati, lahko govorite na pamet, kot želite. Koreferat lahko sestoji ali iz (a) lastne interpretacije dveh pesmi (alternativne tistim, ki jih interpretira sošolka, ali pa drugih), tudi tu obnova ne šteje za interpretacijo; (b) ali pa s komentarjem o pesnikovi poetiki, svetovnem nazoru ali posebno zanimivem ali pomembnem dogodku iz življenja. Koreferent_ka naj se poveže s sošolkama, da skupaj pripravijo prezentacijo. Prezentacija traja eno šolsko uro, za katedrom sedijo vsi trije. Ob izbrano temo se na Wikiverzi napišeta tudi koreferentki/a.
  3. Prebrati pesmi, ki jih bodo sošolke in sošolci interpretirali in polinkali, in sodelovati v razpravi.

V enem tednu, torej najpozneje do torka 25. februarja ob izbranega pesnika/pesnico napišite svoje ime in najmanj 3 tedne pred nastopom naslove in linke interpretiranih pesmi.

Seminarsko ODDAJTE najpozneje dva tedna (= dve srečanji) pred nastopom; skupaj ga bova pogledala po torkovi uri. Prvi dve nastopajoči lahko oddata en teden pred nastopom.


Referat o pesniku/pisatelju naj obsega ta poglavja:

a) kratek življenjepis (do pol tipkane strani) s poudarkom na za literaturo pomembnih etapah, do 3 točke

b) prikaz pisateljeve poetike – tematika in/ali motivika, pesniške vrste, stil. Za vsako ugotovitev obvezno naštejte vsaj dve pesmi, ki izkazujejo to, kar trdite, in na njih pokazati pravilnost te trditve. Primer z wikipedije o Jenku: »Jenko je pisal domoljubne pesmi (NAŠTEJ 3 PRIMERE in opiši tematiko domoljubnih pesmi), refleksivno (NAŠTEJ NAJMANJ 3 PRIMERE; ker je refleksivnost nedefiniran pojem, te tematike določi natančneje in ilustriraj s citatom iz pesmi) in parodično-satirično poezijo (NAŠTEJ NAJMANJ 3 PRIMERE in opiši predmet satire in parodije ter ilustriraj z odlomkom iz pesmi) ter dosegel vrh z nežno in trpko ljubezensko (RAZLOŽI IN NAŠTEJ 3 PRIMERE) ter razpoloženjsko liriko (RAZLOŽI IN NAŠTEJ 3 PRIMERE). Prepoznaven je tudi po pesmih iz narave. (RAZLOŽI IN NAŠTEJ 3 PRIMERE)«. 8 točk

c) morebitni vplivi drugih avtorjev, 2 točki

č) jedro referata je vaša lastna netrivialna analiza in interpretacija dveh ali treh pesmi (obnove oz. povzetki ne štejejo za interpretacijo), zato izberite pesmi, ki vas miselno in čustveno intrigirajo in ki so oblikovno in/ali vsebinsko toliko kompleksne, da zahtevajo razlago. Interpretacija naj ne bo trivialna: kar razume vsak študent slovenistike, razlage ne potrebuje. – Če izbranih pesmi še ni na spletu, postavljanje na wikviir nagrajujem. 12 točk

d) pisateljev siceršnji umetnostni in svetovni (politični, etični, verski) nazor, 2 točki

e) sočasna recepcija njegovih del. do 2 točki


Pri točkah a, b, c, e, f se lahko zgledujete pri wikipedičnih geslih o Stanku Vrazu in Josipu Stritarju.


Način ocenjevanja (29 točk, 16 za pozitivno):

a) samostojnost in koherentnost analize in interpretacije pesmi (točka (d) zgoraj): negativno ocenjujem delež povzemanja vsebine, delež golega naštevanja stilnih sredstev, delež tuje interpretacije, pozitivno pa samostojnost analize in interpretacije, usmerjenost analize posameznih segmentov (metafor, simbolov, aliteracij …..) v razumevanje višjih segmentov in pesmi kot celote, povezovanje interpretiranih pesmi z drugimi pesmimi iste teme, refleksijo nad tematiko, problematiko;

(b) obseg in relevantnost uporabljene strokovne literature,

(c) samostojnost pri povzemanju strokovne literature (dobesedno prepisovanje ni dovoljeno),

(č) dosledno navajanje virov (razen kjer gre za splošno znane stvari),

(d) informativnost ali redundantnost podatkov,

(e) koherentnost posameznih poglavij

(f) in koherentnost seminarske kot celote.


Strokovno literaturo iščete takole: najprej boste prebrali standardne priročnike kot SBL, Enciklopedijo Slovenije in zlasti glavne literarne zgodovine: Matičino, Slodnjakovo, Pogačnik-Zadravčevo, Kosovo Primerjalno zgodovino slov. lit. in seveda opombe v zbranih delih in Kondorju. Po teh začetnih korakih so obvezne monografije (o Modrinjaku Kotnik-Pogačnik, o Jenku Bernik, o Gregorčiču Koblar, o Aškercu Boršnik itd., o Koseskem Inkret in Kozma Ahačič, o Vrazu Jež idr.), če je pesnik nima, iščite po znanstvenih izdajah njihovih del (o Jarniku Erich Prunč) in po strokovnih člankih (ne le na DLIB-u, ampak tudi v papirnih revijah). Wikipedija in bognedaj dijaški.net ne pridejo v poštev. Zgled primerno najdene strokovne literature je na VISu (kolegica iz 1. letniku prve stopnje je za Koseskega našla 21 knjig in člankov).

Pesniki imajo različno obsežen opus: če njegovo opus obsega več pesniških zbirk, praviloma izberite prvo ali pa tisto, ki jo strokovna literatura najbolj pohvali; Aškerc in Gregorčič imata veliko zbirk, o izboru se bomo pogovorili na govorilni uri. Pri pesnikih/pesnicah, ki zbirk niso izdal (Jarnik, Modrinjak), preberete vse pesmi iz knjige.

V VIS-u so troja navodila: splošna navodila za seminarske, slovenska in še angleška navodila za analizo pesmi. Od splošnih navodil morate nujno upoštevati vsaj teh šest:

(a) Vse pesmi, ki jih omenjate, morate tudi prebrati

(b) iz strokovne literature ne povzemati, česar sami ne razumete;

(c) Pri povzemanju tujega znanja ne uporabljati istih formulacij, ampak isto povejte po svoje;

(č) ne privzemati tujih vrednostnih ocen;

(d) za prevzete trditve sproti in dosledno navajajte vire;

(e) strokovnih pojmov ne definiramo in razlagamo s SSKJ, ampak z literarnoteoretskimi leksikoni, enciklopedijami.

Referat napišite za sošolke in sošolce: povejte jim nekaj tehtnega, ne se osmešiti s trivialnostmi. Od vas se morajo nekaj naučite in nad izbranim pesnikom tudi navdušiti.

V enem tednu, torej najpozneje do torka 25. februarja ob izbranega pesnika/pesnico napišite svoje ime in najmanj 3 tedne pred nastopom naslove in linke interpretiranih pesmi.

Prisotnost 75 %, za odsotnost tipkanje na wikipedijo na Wikviru so pripravljene za urejanje Pesmi Matije Valjavca iz leta 1855 (urediti jih je treba od str. 87 do 202) in Dvanajst večerov Antona Mahniča (do zdaj so bili pretipkani le trije večeri). Pa seveda še marsikaj drugega, glej https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020

PESNIKI IN PISTELJICE

  1. Julija Primic v Prešernovi poeziji – dileme; podoba; interpretacija (Laura Cankar; gradiva še nima)
  2. Štefan Modrinjak
  3. Urban Jarnik (lahko se osredinite na ti. opisno poezijo narave) (Maruša Jaklič; gradivo ima)
  4. Jovan Vesel Koseski (Sandra Vidmar, gradiva nima)
  5. Stanko Vraz (lahko si izberete eno tematiko) (Klara Širovnik, gradiva ima)
  6. Simon Gregorčič (lahko si izberete eno tematiko) (Klara Zevnik, gradiva nima)
  7. Fran Levstik (lahko si izberete eno tematiko) (Nina Šulc, gradiva nima)
  8. Simon Jenko (lahko si izberete eno tematiko) (Gašper Tonin; gradiva nima)
  9. Anton Aškerc (lahko si izberete eno tematiko) (Tinkara Volk; gradiva še nima)
  10. Stritarjeve satire – identifikacija tarč, njihova biografija in interpretacija pesmi (Nejc Faganel, nekaj gradiva ima)
  11. Luiza Pesjak − proza
  12. Pavlina Pajk − proza


VERSKA KNJIŽEVNOST

  1. Protestantske pesmi
  2. Škofjeloški pasijon
  3. Dramatika Andreja Šusterja Drabosnjaka
  4. Kapelski pasijon
  5. Pekel, vice in nebesa v verski poeziji 17. in 18. stol (Kalobški, Lavrenčič, Steržinar)
  6. tema po lastnem izboru


  1. Levstikove satire – identifikacija tarč, njihova biografija in interpretacija pesmi
  2. Posvetna Poezija do Pisanic – zgodovinski žanrski in tematološki pregled in analiza pesmi (literatura Koruza, Legiša, faksimile Pisanic)
  3. Krajnska čbelica 1-4
  4. Pesmi Leopolda Volkmerja
  5. Faust in Lovrenčičev Sholar iz Trente
  6. Pesmi Blaža Potočnika
  7. Pesmi Lovra Tomana
  8. Skalarjev rokopis: Šola tega premišljevanja (premišljevanje skrivnosti Rožnegqa venca, ok. 50 strani), Vselej ali nikoli, to je večnost (misterij pekla, ok-. 5 strani; to besedilo postaviti v okvir srednjeveških teoloških teorij pekla, Breuilolquium sv. Bonaventure, pogovor med dušo in človekom o združenju z Bogom
  9. Martjanska (cerkvena) pesmarica

za Wikipedijo[uredi kodo]

  1. Simon Jenko
  2. Škofjeloški pasijon
  3. Kapelski pasijon
  4. Anton Mahnič: 12 večerov njegova estetska teorija in načela vrednotenja literature
  5. Primož Trubar: Katekizem 1550
  6. Pavel Knobl
  7. Trubar: Ena dolga predgovor
  8. Primož Trubar: Artikuli
  9. Karel Mihael Attems
  10. Zoisov krožek
  11. Adam Skalar
  12. Jernej Basar pridigar
  13. Blaž Potočnik pesnik
  14. frančiškanski pridigarji (Lauer, Brešan, Nikel)
  15. Anton Aškerc: Mučeniki
  16. Primož Lavrenčič in njegova pesmarica
  17. Martjanska pesmarica prekmurska zbirka cerkvenih in posvetnih pesmi
  18. Tinjska pesmarica koroška cerkvena pesmarica
  19. Loška pesmarica
  20. Janez Svetokriški pridigar
  21. Miss Jenny Love Linhartova nemška drama
  22. Štefan Modrinjak pesnik prd Prešernom
  23. Kolomonov žegen čarovniške bukve
  24. Valentin Vodnik

za Wikipedijo POPULARNA GLASBA[uredi kodo]

  1. Pankrti
  2. Lačni Franz
  3. Center za dehumanizacijo
  4. Andrej Trobentar (Na lepem prijazni)
  5. Marko Brecelj
  6. Jani Kovačič
  7. Buldožer
  8. September (glasbena skupina)
  9. Sedmina
  10. Vlado Kreslin
  11. Zoran Predin
  12. Mia Žnidarič
  13. Niet
  14. Katja Šulc
  15. Miladojka youneed
  16. AKC Metelkova mesto
  17. Peter Andrej
  18. Dani Bedrač
  19. Kladivo, konj in voda
  20. Matej Krajnc
  21. Tadej Vesenjak
  22. Tomi Lorber
  23. Martin Ramoveš Band
  24. Robert Jukič
  25. Janc Galič & Peter Meze
  26. Mihael Lajlar
  27. Katarina Juvančič
  28. Same babe
  29. Dejan Lapanja
  30. Xenia Jus
  31. po svoji izbiri s pogojem, da avtor ali skupina ni povsem triavialen, gl. npr. seznam Slovenske glasbene skupine

za Wikipedijo ZVRSTI[uredi kodo]

  1. slovenski punk – besedila
  2. slovenski emo rock
  3. slovenski indie rock
  4. slovenski metal
  5. slovenski jazz rock
  6. slovenski jazz

za Wikipedijo TEORETSKI POJMI[uredi kodo]

  1. afektivna zmota
  2. alpinistični roman
  3. antologija + seznam slovenskih antologij
  4. antifona
  5. antiutopija
  6. avtobiografija
  7. avtomatska pisava
  8. avtor
  9. balada
  10. božična zgodba
  11. cenzura
  12. dvorna poezija (študent romanist)
  13. ekokritika angl. ecocriticism
  14. elegija
  15. eksempel
  16. enjambement/verzni prestop
  17. epigram
  18. ep
  19. epika
  20. estetska funkcija
  21. estetika (študent filozof ali umetn. zgodovinar)
  22. estetika recepcije
  23. fantastična književnost
  24. humor
  25. gazela
  26. groteska
  27. himna
  28. hermenevtika (štud. filozof ali komparativist)
  29. horizont pričakovanja
  30. intencionalna zmota
  31. karnevalizacija
  32. katahreza
  33. kirielejson
  34. literarni dnevnik
  35. literarni kanon
  36. literarni opis
  37. legenda
  38. lirika
  39. lirski subjekt
  40. literarni junak (mdr. po Bahtinu)
  41. liturgična drama
  42. ustno slovstvo/slovstvena folklora
  43. mimezis
  44. konceptualna metafora
  45. motiv
  46. tema, tematika
  47. muze (študent um. zgodovinar)
  48. personifikacija, animizacija, antropomorfizacija stvari, živali, nebesnih teles, pojmov
  49. pesem v prozi
  50. postila
  51. pridiga
  52. pripovedovalec
  53. rokovnjači
  54. silabotonizem
  55. tonizem
  56. naratologija
  57. verzifikacija
  58. verz

LITERARNA OBDOBJA (prednost imajo študenti nemcisti, romanisti, germanisti, filozofi, zgodovinarji, um. zgodovinarji)[uredi kodo]

  1. reformacija
  2. barok
  3. bidermajer
  4. slovenska moderna
  5. modernizem
  6. simbolizem
  7. futurizem
  8. ekspresionizem
  9. impresionizem
  10. eksistencializem v literaturi
  11. avantgarda
  12. dadaizem
  13. dekadenca

ŽE OBDELANO[uredi kodo]

  1. pl:Janez Svetokriški Krzystof Rzap 27. 5. 2014
  2. Ernestina Jelovšek
  3. Anton Podbevšek teater (Jana Zajc)
  4. Tomaž Pengov Luka Gartner
  5. Viki Grošelj Erika Može
  6. Anton Aškerc: Balade in romance Nika Zadravec
  7. intertekstualnost Gregor Vinter
  8. Na klancu (Katja Kožuh)
  9. pl:Ciril Kosmač Anna Ławicka 27. 5. 2014
  10. Miroslav Vilhar Pavlina Škrlj
  11. Ana Ahmatova Urška Barut
  12. Gazele Martina Prezelj 18. 3.
  13. Ljubezenski soneti Urša Gluščič 25. 3
  14. Sonetje nesreče Teja Koren 25. 3.
  15. Ernestina Jelovšek Manca Černivec 25. 3.
  16. jamb, trohej, [daktil]], amfibrah, anapest Eva Pavletič 6. 5.
  17. Ivan Cankar: Na klancu Katja Kožuh 1. 4.
  18. Valentin Stanič Klavdija Karničar 8. 4.
  19. Melanholiki Anja Andrejčič 8.4
  20. Gal Gjurin Petra Ivanetič 15.4.
  21. Miklova Zala Kristina Anželj 15.4.
  22. Viki Grošelj Erika Može 22. 4.
  23. Prešernovo gledališče Kranj Tjaša Čebašek 22.4.
  24. Julija Primic Ana Malešič 6. 5.
  25. pl:Gregor Strniša Weronika Woźnicka 13. 5.
  26. Tomaž Pengov Luka Gartner 13. 5.
  27. Fran Levec Anja Markelc 20. 5.
  28. N'toko Eva Bizjan 20. 5.
  29. Anton Podbevšek teater Jana zajc 20. 5.
  30. Laibach Katarina Rošer 27. 5.
  31. Feliks Anton (Janez Damascen) Dev : Urška Nemanič, 28. nov. 2011
  32. Franc Veriti Špela Antloga, 14. 5. 2013
  33. Janez Cigler Eva Starašinič, 28. nov. 2011
  34. Fran Erjavec Katja Ogorevc, 5. dec. 2011
  35. Mihael Opeka Mojca Šakanovič, 5. dec. 2011
  36. Triptih Agate Schwarzkobler Petra Šabič, 12. dec. 2011
  37. glosa (študent hispanist) Alenka Vasič, 12. dec. 2012
  38. Abadon (Mencinger) Martin Uranič, 19. dec. 2011
  39. Čarovnikov vajenec Urška Spitzer, 9. jan.
  40. duma (študent rusist) Klara Vrtač, 9. jan. PRESTAVLJENO NA 5. marec
  41. Anton Martin Slomšek Jasna Živec, 9. jan.
  42. Alojz Rebula Sergeja Seljak, 20. feb.
  43. Jurij Dalmatin: vsebinski opis predgovora k Bibliji Tamara Škraban, 20. feb.
  44. V krvi Doroteja Piber
  45. Fran Levstik Tanja Hribar, 27. feb.
  46. fikcija - kot lastnost literature. Nadina Štefančič, 5. mar.
  47. duma (študent rusist) Klara Vrtač, 5. marec.
  48. Josip Stritar Tjaša Langerholc, 12. mar.
  49. Anton Aškerc vanja cebin
  50. Simon Gregorčič Mojca Mavri, 12. mar.
  51. Zofka Kveder Simona Žagar, 26. mar.
  52. Ivan Pregelj Ines Zrnec, 26. mar.
  53. sodobna/moderna/avtorska/knjižna pravljica Petra Radak, 26. marec
  54. Miran Jarc Tonja Planinc, 2. apr.
  55. Vladimir Levstik Ana Leskovšek, 2. apr.
  56. Jančar: Veliki briljantni valček Tina Centa, 2. apr.
  57. Primož Trubar: Cerkovna ordninga Minca Šegula 17. april
  58. Jurij Dalmatin: Ta celi catehismus (pesmarica 1584) Meta Primožič 17. april
  59. Sebastijan Krelj: Postila slovenska Patricija Peterlin 17. april
  60. Krelj: Otročja biblija Nina Arh (brez predstavitve, izredni študent)
  61. Ivan Pregelj: Bogovec Jernej Andreja Kogovšek 17. april
  62. Anton Aškerc: Primož Trubar Jerca Marenče 24. april
  63. Gorazd Kocijančič: Primož Trubar zapušča Ljubljano Lucija Kotar 24. april
  64. Valentin Cundrič Jernej Kusterle, 28. 5. 2013
  65. Brižinski spomeniki: vsebinska analiza, liturgična funkcija Mateja Novak 24. april
  66. Stiški rokopis: pretipkava besedila, vsebinska analiza, liturgična funkcija Kaja Naglič 24. april
  67. Alasia da Sommaripa Petra Logar 24. april
  68. Matija Kastelec Nika Birsa 24. april
  69. Kalobški rokopis Kaja Jošt 15. maj
  70. Rogerij Ljubljanski/Mihael Krammer Jera Tavčar 15. maj
  71. Mihael Paglovec Anamari Mavrin, 15. maj
  72. Ahacij Stržinar Maja Weiss (brez predstavitve)
  73. bukovništvo Duša Race 15. maj
  74. Andrej Šuster Drabosnjak Tina Vehovec 15. maj
  75. Leopold Volkmer Sara Starič 22. maj
  76. Urban Jarnik Nika Bajec 22. maj
  77. klasicizem Jasna Černjak 22. maj
  78. razsvetljenstvo 2 študenta Mojca Sitar, Kaja Bajt 22. maj
  79. heksameter Karmen Ševerkar 22. maj
  80. aleksandrinec Alex Devetak 22. maj
  81. Valentin Vodnik: Pesme za pokušino Barbara Pintar, 22. maj
  82. alpska poskočnica Blanka Blagotinšek 29. maj
  83. Devova Opereta Miša Hernčič 29. maj
  84. Lepa Vida v ljudski pesmi in umetni književnosti od Prešerna do Roze Marija Topole 29. maj
  85. Sonetni venec Nina Tramšek 29. maj
  86. Stanko Vraz Olga Koplan 29. maj
  87. Pevcu Ana Marija Lednik, 9. 4. 2013
  88. Otročja Biblia
  89. Slovo od mladosti Maja Urbanc, 23. 4. 2013
  90. Kam Urška Bister, 9. 4. 2013
  91. ukrasni pridevek Nika Ftičar Kotnik
  92. parodija Katarina Dovč
  93. Visoška kronika(Živa Mrzlikar, ziwika, )
  94. pravljica (Karmen Fink, Karmi F,)
  95. metonimija (Neža Gaberšček)
  96. alegorija (Elžbieta Kržičnik,Elžbieta)
  97. prilika (Jasmina Slapar, Jesska)
  98. ironija (Tina Časar, tinacasar)
  99. Krst pri Savici(Monika Sušanj)
  100. realizem (Tatjana Gjerkeš)
  101. metafora (Adrijana Leskovšek, Rdeckica)
  102. postmoderna literatura (Robert Kuret, Vozač)
  103. esej (Katja Škapin)
  104. romantična književnost (Kaja Horvat, KajaHorvat)
  105. Jančar: Galjot Metka Božič,14. 5. 2013
  106. Alojzij Remec Gaja Jezernik Ovca, 14. 5. 2013
  107. silabizem
  108. pasijon
  109. Nemška književnost na Slovenskem (Manja Pranjič, Manjaaa)

Knjiga Portal:Literatura