Klement Jug
| Klement Jug | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 19. november 1898 Solkan |
| Smrt | 11. avgust 1924 (25 let) Triglav |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Italija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | filozof, alpinist, pisatelj, esejist |
| Obdobje | Filozofija 20. stoletja |
| Regija | Slovenska filozofija |
| Šola/tradicija | filozofija življenja |
Glavna zanimanja | etika |
Vplivi
| |
Klement Jug, slovenski alpinist, filozof in pisatelj, * 19. november 1898, Solkan, † 11. avgust 1924, Triglavska severna stena.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Klement Jug je bil po prvi svetovni vojni eden od predvoditeljev slovenskega alpinizma in alpinist - filozof, ki je utemeljil t. i. samohodništvo. V kratkem času je postal eden vodilnih alpinistov in je v slovenskih Alpah preplezal ogromno prvenstvenih smeri. O svojih vzponih je pisal tudi v planinskem vestniku ter tako poskušal navdušiti mladino nad gorništvom.
Poleg alpinizma ga je navduševala filozofija in mnogi ga smatrajo kot enega naših najvidnejših »ničejancev«, čeprav za njim ni ostalo veliko pisanih filozofskih del. Z enajstimi leti se je vpisal na gimnazijo, leta 1923 pa je že doktoriral iz filozofije in postal prvi asistent dr. Franceta Vebra na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za Klementa Juga velja, da je večino svojih filozofskih nazorov konkretno udejanjil v svojem življenju, predvsem preko alpinističnih vzponov. Njegova glavna filozofska postulata sta volja in etika, s katerima se je lotil alpinizma in v slabih treh letih opravil do tedaj nepredstavljive vzpone. V svojem času so ga zaradi pogosto radikalne alpinistične miselnosti smatrali za suicidneža. Tudi njegov padec in smrt v Triglavski severni steni je še danes pogosta tema razprav, saj mnogi menijo, da je Klement zaradi neuslišane ljubezni takrat storil samomor.
Po njem se danes imenuje planinski dom v Lepeni, sam pa velja za enega največjih slovenskih alpinistov.
Klement Jug v slovenski literaturi[uredi | uredi kodo]
- Vladimir Bartol, Razgovor pod Grintovcem. Naš obzor 1933 (1/11–13; 2/79–82).
- Vladimir Bartol, Zgodbe okrog doktorja Juga in doktorja Krassowitza (Al Araf), 1935.
- Alojz Rebula, Skrivnost severne stene, 1948; Dr. Klement Jug 1898–1924, 1995.
- Alojz Gradnik, Zadnja stena, PV 1954.
- Tone Svetina, Stena, 1973.
- Drago Jančar, Klementov padec (drama), 1988.
- Dušan Jelinčič, Legenda strastnega Klementa, ki je hlastal po popolnosti. Dr. Klement Jug 1898–1924: Gradivo pogovora ob stoletnici rojstva, 1998.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Klement Jug |
 |
Wikivir vsebuje izvorna besedila o temi: Klement Jug |