Al Araf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Al Araf je zbirka novel, ki jo je leta 1935 napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.

Vladimir Bartol je po nekaterih podatkih simpatiziral s primorsko organizacijo TIGR in po mnenju svojega sodobnika, kritika Line Legiše, prek alegorij iz islamskega sveta podobno kot v romanu Alamut opisoval dilemo, ki jo povzema tudi Miran Hladnik: »Dobroti verjame svet samo tedaj, kadar ta izhaja iz moči; kadar pa se dičijo z njo šibki, ji ne verjame nihče (...) Če hoče narod postati zgodovinski subjekt, se je treba odpovedati veri staršev. Slovenci bi hoteli biti oboje naenkrat: uspešen zgodovinski subjekt in zgled moralne pravičnosti, kar pa ne gre skupaj. Bartol je velik del svoje pisateljske dejavnosti namenil prepričevanju, da se je treba odločiti za eno, to pa je, da Slovenci končno vzamejo svojo usodo v svoje roke.«[1]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Razmerje med Bartolovo kratko in dolgo prozo (Al Araf in Alamut), zbornik Obdobja, št. 23, (Slovenska kratka pripovedna proza, ur. Irena Novak-Popov, Ljubljana: FF, 2006, str. 137–44).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]