Anapest

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Anapest, včasih tudi antidaktil, je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov. Začne se z dvema nenaglašenima, nato pa sledi en naglašen zlog. V pesmih s trozložnim merilom (daktil, anapest in amfibrah) je shema metra skoraj dosledno realizirana, jamb in trohej pa dopuščata značilne odklone od metrične sheme. Nenaglašene zloge označujemo z U, naglašene pa z –. Shema anapesta je torej taka: U U –. Meje besed se redko ujemajo z mejami stopic. Anapest izvira iz antične Grčije, kjer so se izmenjevali dolgi in kratki glasovi. V zlogovnonaglasnem verzu se menjujejo naglašeni in nenaglašeni zlogi.

Primeri[uredi | uredi kodo]

Anapest je v slovenščini skrajno redek. Najdemo ga pri Aškercu pod vplivom ruske poezije. Prve dva nenaglašena zloga pogosto naglaša.

Ni nujno, da imajo vsi verzi v neki pesmi enako število zlogov. V pesmi Še nikoli se izmenjujejo 9-zložni (U U – U U – U U –) in 10-zložni (U U – U U – U U – U ) verzi, da ima vsaka kitica shemo: An 9-10-9-10. Gre torej za preplet anapeškega deveterca in deseterca.

Še nikoli jaz nisem ljubila!
Tuja meni ljubezni je strast;
in neznani mi čari so njeni,
neokušena njena mi slast …
(Aškerc: Še nikoli)

V pesmi Noč ob morju pa se prepletata anapeški dvanajsterec (U U – U U – U U – U U –) in deseterec (U U – U U – U U – U) tako, dobimo shemo An 12-12-10-10.

Noč ... Na nebu tu, tam kaka zvezda gori...
Vse molči... Samo morje pred mano šumi...
Siri tiha se temna daljava.
Samo morje nemirno ne spava?
(Aškerc: Še nikoli)

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Aleksander BJELČEVIČ, 2001: Prešernove tradicionalne verzno-kitične oblike. F. Prešeren - A. S. Puškin (ob 200-letnici njunega rojstva). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 155–170.
  • – – 2000: Začetki slovenskega posvetnega verza (od Pisanic do Prešerna). 36. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 317–333.
  • Tone PRETNAR, 1997: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Mihail Leonovič GASPAROV, 1996: A history of European versification. Oxford: Clarendon press.
  • Aleksander Vasil'evič ISAČENKO, 1975: Slovenski verz. Ljubljana: Partizanska knjiga, enota Znanstveni tisk.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]