Veliki Dol, Sežana
Veliki Dol | |
|---|---|
 | |
  Veliki Dol Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°46′13.51″N 13°45′9.58″E / 45.7704194°N 13.7526611°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Sežana |
| Površina | |
| • Skupno | 5,83 km2 |
| Nadm. višina | 215,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 126 |
| • Gostota | 22 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6221 Dutovlje |
| Zemljevidi | |
Veliki Dol - Vas | |
| Lega | Občina Sežana |
| RKD št. | 16011 (opis enote)[2] |
Veliki Dol je manjše naselje v Občini Sežana. Leži na južnem Primorskem, v osrčju Krasa.
Kras je razgibana pokrajina, ki leži med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino, Soško dolino ter Brkini. Kras je najbolj poznan po pršutu, vinu teranu in konjih lipicancih.
Na začetku Velikega Dola, če pridemo iz smeri naselja Pliskovica, se nahaja obnovljeni pil, ki je iz leta 1936. V središču vasice se nahaja baročna cerkev sv. Jakoba, ki je bila sezidana leta 1700, zvonik in uro na njem pa so dogradili kasneje. Slike na cerkvenih oltarjih so delo mojstra Strnada iz Komna. V Velikem Dolu se je ohranila spahnjenca, ki je pokrita s skrlami. Na kržadi - vaškem trgu se nahaja štirna ali kamniti vodnjak, igrišče za odbojko in spomenik, za praznični prvi maj pa tukaj postavijo mlaj in zakurijo kres. Vaščani so poznani po tem, da so prvi izdelovali apno in po nekdanji klekljarski šoli. V bližini vasi si lahko ogledamo ostanke železnice, ki so jo naredili v času Avstro-ogrske za vojaške potrebe v prvi svetovni vojni.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16011«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
