Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacije območij svetovne dediščine v Avstriji[nb 1]

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2] Avstrija je konvencijo ratificirala 18. decembra 1992, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam.[3]

Mesta v Avstriji so bila prvič vpisana na seznam na 20. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Méridi v Mehiki leta 1996. Na tem zasedanju sta bili dodani dve znamenitosti: zgodovinsko središče Salzburga ter palača in vrtovi Schönbrunn.[4] Od leta 2021 ima Avstrija na seznamu vpisanih 12 območij in nadaljnjih 10 na poskusnem seznamu. Pet območij svetovne dediščine si deli z drugimi državami: kulturna krajina Fertő / Nežidersko jezero si deli z Madžarsko; Prazgodovinska kolišča okoli Alp s Francijo, Nemčijo, Italijo, Slovenijo in Švico; Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope s 17 evropskimi državami; Velika zdraviliška mesta Evrope z Belgijo, Češko, Nemčijo, Francijo, Italijo in Združenim kraljestvom; in Meje rimskega imperija – Donavski limes z Nemčijo in Slovaško. Leta 2017 je bilo območje Zgodovinsko središče Dunaja vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi načrtovanih novih stolpnic.[5] Vsa območja svetovne dediščine v Avstriji razen enega so kulturnega tipa.

Svetovna dediščina[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja mesta pod desetimi merili; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Merila od i do vi so kulturna, od vii do x pa naravna.[6]

  * Transnacionalno mesto
  † V nevarnosti
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Zgodovinsko središče mesta Salzburg Salzburg 1996 784; ii, iv, vi (kulturno) Salzburg je odigral ključno vlogo pri izmenjavi italijanske in nemške kulture, kar je povzročilo razcvet obeh kultur in dolgotrajno izmenjavo med njima, kar je vidno predvsem v baročni arhitekturi. Salzburg je odličen primer evropske cerkvene mestne države, ki ima za posledico številne pomembne zgradbe, posvetne in verske, od obdobja gotike do 20. stoletja. Mesto je znano tudi po povezanosti z umetnostjo, zlasti s skladateljem Wolfgangom Amadeusom Mozartom.[7][8]
Palača in vrtovi Schönbrunn Dunaj 1996 786; i, iv (kulturno) Schönbrunn je bil rezidenca habsburških cesarjev od 18. stoletja do leta 1918. Zgrajen je bil v rokokojskem slogu kot enoten, enoten projekt. Zasnovala sta ga arhitekta Johann Bernhard Fischer von Erlach in Nicolaus Pacassi in je kraj najstarejšega neprekinjeno delujočega živalskega vrta na svetu.[9]
Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut Hallstatt town at the lake Salzkammergut 1997 806; iii, iv (kulturno) Rudarjenje nahajališč soli, ki so ga izkoriščali od 2. tisočletja pred našim štetjem, je prineslo blaginjo v regijo. Mesto je dalo ime halštatski kulturi, družbi železne dobe. Regija je znana tudi po svojih gorskih verigah in jamah, najdaljša od slednjih doseže dolžino 81 km.[10]
Železniška proga čez Semmering Gloggnitz, Semmering 1998 785; ii, iv (kulturno) Železnica čez Semmering je bila zgrajena med letoma 1848 in 1854 in pokriva 41 km razgibanih gora. Ta projekt se je lotil v zgodnjih dneh gradnje železnice in je zahteval številne inovacije. Predori, viadukti in druga dela so v uporabi še danes.[11]
Mesto Gradec – Zgodovinsko središče in grad Eggenberg Gradec 1999 931; ii, iv (kulturno) V Gradcu je stoletja živela veja Habsburžanov. Habsburžani in drugi lokalni plemiči so skozi stoletja lepšali in širili Gradec, kar je pripeljalo do mesta z veličastnimi stavbami v številnih slogih.[12]
Kulturna krajina Wachau Wachau 2000 970; ii, iv (kulturno) Wachau je 40 km dolga dolina ob reki Donavi med Melkom in Kremsom. Dolina je bila poseljena že v prazgodovini in je od takrat pomembna regija. Je dom številnih zgodovinskih mest, vasi, samostanov, gradov in ruševin.[13]
Kulturna krajina Nežiderskega jezera / Fertő * Burgenland 2001 772; v (kulturno) Območje Fertő/Nežiderskega jezera so že osem tisočletij zasedala različna ljudstva. Prvotno omrežje mest in vasi sega v 12. in 13. stoletje. V 18. in 19. stoletju je bilo zgrajenih več palač. Stran si deli z Madžarsko.[14]
Zgodovinski center Dunaja† Dunaj 2001 1033; ii, iv, vi (kulturno) Dunaj, prestolnica Habsburškega cesarstva, je že dolgo priznan kot glasbena prestolnica Evrope. Zgodovinsko središče je bogato z arhitekturnimi sklopi v različnih slogih, vključno z baročnimi gradovi in ​​vrtovi ter Ringstraße iz poznega 19. stoletja.[15] Leta 2017 je bila lokacija vpisana na seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi načrtovanih novih stolpnic.[5][16]
Prazgodovinska kolišča okoli Alp* Attersee am Attersee, Keutschach am See, Mondsee, Seewalchen am Attersee 2011 1363; iv, v (kulturno) Najdišče obsega ostanke prazgodovinskih koliščarjev (ali hiš na kolih) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od okoli 5000 do 500 pr. n. št. na obrobju jezer, rek ali mokrišč. Vsebujejo veliko podatkov o življenju in trgovini v agrarnih neolitskih in bronastodobnih kulturah v alpski Evropi. V Avstriji je navedenih pet območij.[17] Dediščino si deli s Francijo, Nemčijo, Italijo, Slovenijo in Švico.[18]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* Dürrenstein, Narodni park Kalkalpen 2017 1133quater; ix (naravno) Prastari bukovi gozdovi Karpatov se uporabljajo za preučevanje širjenja bukve (Fagus sylvatica) na severni polobli v različnih okoljih in okolju v gozdu. Dediščina je bila prvič uvrščena leta 2007 na Slovaško in v Ukrajino. V letih 2011, 2017 in 2021 je bila razširjena tako, da je vključevala gozdove v skupno 18 državah. Leta 2017 je bilo popisanih pet gozdov v Avstriji, eden v Dürrensteinu in štirje v Kalkalpnu (na sliki).[19]
Meje rimskega imperija – Donavski limes (Zahodni segment)* Map of Danubian Limes in Austria Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Dunaj 2021 1608rev; ii, iii, iv (kulturno) Donavski limes, mreža utrdb ob reki Donavi, je varovala meje Rimskega cesarstva. Avstrijski odsek je dolg 357,5 km in vključuje dediščino na 46 lokacijah. Deli si jo z Nemčijo in Slovaško.[20]
Velika zdraviliška mesta Evrope* Park entrance in Baden bei Wien Baden bei Wien 2021 1613; ii, iii, iv, vi (kulturno) Velika zdraviliška mesta Evrope obsegajo 11 zdraviliških mest v sedmih evropskih državah, kjer so mineralne vode uporabljali v zdravilne in terapevtske namene pred razvojem industrijske medicine v 19. stoletju. Mesto Baden bei Wien je navedeno v Avstriji.[21]

Poskusni seznam[uredi | uredi kodo]

Poleg območij, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.[22] Od 2021, Austria recorded 10 sites on its tentative list.[23]

  * Transnational site
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Samostan Kremsmünster Kremsmünster Abbey Kremsmünster 1994 i, ii, iii, iv, vi (kulturno) Benediktinski samostan je bil ustanovljen v 8. stoletju in od takrat deluje tako kot duhovno središče kot izobraževalna ustanova. V 17. in 18. stoletju so ga močno razširili v baročnem slogu. Samostan hrani dragocene srednjeveške rokopise in zbirko umetniških zakladov.[24]
Bregenški gozd Damülser Mittagspitze, 2,095m Predarlska 1994 iv, v (kulturno) Območje je v veliki meri ohranilo svojo tradicionalno kmetijsko strukturo, vključno s posebnimi vrstami kmečkih stavb, z vasmi iz 18. in 19. stoletja. Majhne delavnice za predelavo tekstila pričajo o zgodnjem začetku industrijskega razvoja v regiji.[25]
Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka Damülser Mittagspitze, 2,095m Krka 1994 i, iii, iv (kulturno) Nekdanja stolna cerkev na Krki iz 12. stoletja je eden najpomembnejših primerov romanskih cerkva v Avstriji. Znamenitosti cerkve so 'stostebrna' kripta, grobišče ustanovitelja, svete Eme Krške in bogata zbirka fresk.[26]
Grad Ostrovica Hochosterwitz Castle Koroška 1994 i, iii, iv (kulturno) Grad, eden najmogočnejših srednjeveških gradov v Avstriji, stoji na visoki skali nad ravnino. Dostop do gradu varuje 14 utrjenih vrat. Današnja zgradba je iz 16. stoletja.[27]
Samostan Heiligenkreuz Heiligenkreuz Abbey Heiligenkreuz 1994 i, ii, iii, iv (kulturno) Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan, ki je bil ustanovljen v 12. stoletju. Srednjeveški deli kompleksa so ohranjeni in se še danes uporabljajo za prvotne namene, kasnejše prizidke pa so zgradili v baročnem slogu.[28]
Železna pot z Erzbergom in starim mestom Steyr Steyr Zgornja Austria 2002 i, ii, iii, iv (kulturno) Regija Erzberg, med mestoma Leoben in Hieflau na Štajerskem, je dom velikih nahajališč železove rude. Odprto rudarjenje je spremenilo pobočja gora, medtem ko je na tem območju več objektov, povezanih s taljenjem železa in trgovinskimi dejavnostmi. Staro mesto Steyr je eno najpomembnejših zgodovinskih industrijskih mest v Avstriji, ki je na sotočju dveh rek, ki sta poganjali železarsko industrijo in zagotavljali prometne poti.[29]
Kulturna krajina Innsbruck-Nordkette/Karwendel Innsbruck Tirolska 2002 i, ii, iii, iv (kulturno) Mesto Innsbruck je bilo ustanovljeno na stičišču več pomembnih trgovskih poti in je od poznega srednjega veka služilo kot rezidenca vojvod, kraljev in cesarjev. Nekatere pomembne znamenitosti so Goldenes Dachl (Zlata streha) in dvorna cerkev, v kateri je kenotaf Maksimilijana I. Mesto leži tik pod gorovjem Nordkette, ki je del pogorja Karwendel, ki je pomembno zaradi alpskih pašnikov in kot turistična destinacija.[30]
Narodni park Visoke Ture Grossglockner Koroška, Salzburg, Tirolska 2003 vii, viii, ix, x (naravno) Narodni park je dom endemičnih alpskih živalskih in rastlinskih vrst, hkrati pa priča o geomorfoloških procesih, ki so oblikovali gore. Del parka pokrivajo ledeniki. Gorski prelazi na tem območju so pomembni že od 2. tisočletja pred našim štetjem, medtem ko je visokogorska cesta Grossglockner, zgrajena v 1930-ih, pomemben pionirski dosežek.[31]
Hall in Tyrol – kovnica Hall in Tyrol Hall in Tyrol 2013 i, ii, iv (kulturno) Mesto Hall je bilo prvič omenjeno v 13. stoletju. Postalo je pomembno, ko je nadvojvoda Sigmund Tirolski leta 1477 prenesel tirolsko kovnico iz Merana v Hall. Kovnica je izdelovala visokokakovostne srebrnike, imenovane talerje, uvedla pa je tudi več tehnoloških novosti, kot je kovanje z valjarjem, ki je nadomestilo kovanje s kladivom. Zgodovinsko jedro v poznogotskem slogu, ki je ostalo v izredno veliki meri nedotaknjeno, predstavlja primer srednjeveškega urbanizma in urbanističnega razvoja.[32]
Visokogorska cesta Großglockner (Großglockner Hochalpenstraße) Grossglockner road Koroška, Salzburg 2016 i, ii, iv (kulturno) Cesta je bila zgrajena v 1930-ih v neokrnjeni gorski pokrajini, da bi bila dostopna širši javnosti, po popularizaciji turizma v visokoalpski regiji. Prikazuje tehnični razvoj visokogorske gradnje cest in upravljanje turističnih krajev v začetku 20. stoletja.[33]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Najdišče Prazgodovinska kolišča okoli Alp sestavlja 111 ločenih najdišč, razporejenih v šestih državah. Pika na zemljevidu označuje Attersee, kjer so tri od petih avstrijskih kolišč, ki so pod Unescom. Območje Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope je sestavljeno iz 78 ločenih območij, razporejenih po dvanajstih državah. Pika na zemljevidu označuje »Kalkalpen – Hintergebirge«, ki je največji od petih avstrijskih bukovih gozdov, ki so pod Unescovo zaščito. V Avstriji je 46 najdišč Donavskega limesa, ki niso prikazana na zemljevidu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 7. julija 2019.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ »Austria – Properties inscribed on the World Heritage List«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  4. ↑ »Report of the Rapporteur«. UNESCO World Heritage Centre. 10. marec 1997. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2002. Pridobljeno 12. julija 2014.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Historic Centre of Vienna inscribed on List of World Heritage in Danger«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. julija 2017. Pridobljeno 6. julija 2017.
  6. ↑ »Unescov center za svetovno dediščino – Merila za izbor«. Unescov center za svetovno dediščino. Pridobljeno 17. avgusta 2018. {{navedi splet}}: |archive-url= requires |archive-date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |archive -datum= (pomoč)
  7. ↑ »Historic Centre of the City of Salzburg«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 4. novembra 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  8. ↑ »UNESCO World Heritage List : This is Salzburg«. salzburg.info. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2017. Pridobljeno 7. julija 2019.
  9. ↑ »Palace and Gardens of Schönbrunn«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 22. julija 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  10. ↑ »Hallstatt-Dachstein / Salzkammergut Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  11. ↑ »Semmering railway«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. novembra 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  12. ↑ »City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 19. novembra 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  13. ↑ »Wachau Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. decembra 2005. Pridobljeno 7. julija 2019.
  14. ↑ »Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2011. Pridobljeno 7. julija 2019.
  15. ↑ »Historic Centre of Vienna«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2005. Pridobljeno 7. novembra 2011.
  16. ↑ »Unesco puts Vienna's historic centre on 'in danger' list – The Local«. Thelocal.at. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2018. Pridobljeno 7. julija 2019.
  17. ↑ »Prehistoric Pile Dwellings around the Alps – Maps«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  18. ↑ »Prehistoric Pile dwellings around the Alps«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.
  19. ↑ »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 7. septembra 2017.
  20. ↑ »Frontiers of the Roman Empire – The Danube Limes (Western Segment)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2021. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
  21. ↑ »The Great Spa Towns of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2021. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
  22. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 12. julija 2014.
  23. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  24. ↑ »Abbey of Kremsmünster«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  25. ↑ »Bregenzerwald (Bregenz Forest)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 11. junija 2007. Pridobljeno 7. julija 2019.
  26. ↑ »Cathedral of Gurk«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  27. ↑ »Hochosterwitz Castle«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  28. ↑ »Heiligenkreuz Abbey«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  29. ↑ »Iron Trail with Erzberg and the old town of Steyr«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  30. ↑ »Cultural Landscape of "Innsbruck-Nordkette/Karwendel"«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  31. ↑ »National Park "Hohe Tauern"«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  32. ↑ »Hall in Tyrol – The Mint«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  33. ↑ »Großglockner High Alpine Road / Großglockner Hochalpenstraße«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Avstriji&oldid=6237463«