Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1]

Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.[2]

Bolgarija je konvencijo sprejela 7. marca 1974.[3] Leta 2021 je imela na seznamu deset krajev. Prvi štirje – Bojanska cerkev, Madarski konjenik, Ivanovske skalne cerkve in Tračanska grobnica v Kazanlăku – so bil na seznam vpisani leta 1979. Naslednji štirje so bili vpisani leta 1983, eden leta 1985 in zadnji leza 2017. Sedem krajev spada med kulturne, trije pa med naravne znamenitosti. Starodavne prvobitne bukove gozdove Karpatov in drugih delov Evrope Bolgarija deli z enajst drugimi evropskimi državami. Na seznamu kandidatov ima Bolgarija šestnajst krajev.[3]

Seznam[uredi | uredi kodo]

Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.[4]

  * Kraj v več državah
Kraj Slika Lokacija Leto vpisa Referenčna številka in kriterij Opis
Bojanska cerkev Church interior with frescos Sofija 1979 42; ii, iii (kulturni) Bolgarska pravoslavna Bojanska cerkev na zahodnem obrobju Sofije je sklop treh zgradb. Prva je bila zgrajena v 10. stoletju, druga v 13. in tretja v začetku 19. stoletja. Stenske slike iz vseh obdobij so bile v celoti ali delno ohranjene in v 21. stoletju skrbno obnovljene. Freske iz sredine 13. stoletja, naslikane po naročilu carja Kalojana in njegove žene Desislave, veljajo za najdragocenejšo umetnino v kompleksu.[5]
Madarski konjenik Rock relief of a rider Okraj Šumen 1979 43; i, iii (kulturni) Madarski konjenik je skalni relief s podobo viteza na konju, ki ubija leva. Spremljata ga ptič in pes. Relief je visok 23 metrov in vklesan v sto metrov visoko steno v bližini vasi Madara. Izklesan je bil v začetku 8. stoletja, ko je bila Madara sveto mesto Prvega bolgarskega cesarstva. Blizu reliefa je napis v srednjeveški grščini, ki opisuje dogodke v zgodnji bolgarski državi in njene kane.[6][7]
Tračanska grobnica v Kazanlăku Ce Okraj Stara Zagora 1979 44; i, iii, iv (kulturni) Kаzanlăška grobnica je iz helenističnega obdobja s konca 4. stoletja pr. n. št. Ima obliko čebeljega panja (tholos) z ozkim prehodom in okroglo grobnico. Freske prikazujejo tračansko kulturo in pogrebne obrede. Grobnica je del večje nekropole v bližini tračanskega mesta Sevtopolis, prestolnice kralja Sevta III. Odkrita je bila leta 1944. Freske so presenetljivo dobro ohranjene.[8]
Ivanovske skalne cerkve Fresco depicting a Biblical scene Okraj Ruse 1979 45; ii, iii (kulturni) V 12. stoletju so začeli puščavniki začeli cerkve, celice in samostane v pečinah nad reko Rusenski Lom blizu vasi Ivanovo v severni Bolgariji. Nekatere feske iz 14. stoletja, naslikane v času Drugega bolgarskega cesarstva, so najlepši primeri sloga Paleologov in tako po kompoziciji kot po motivih predstavljajo odmik od prejšnje bizantinske ikonografije.[9]
Rilski samostan Church with frescos, courtyard with tourists in front Okraj Kjustendil 1983 216; vi (kulturni) Samostan je v 10. stoletju ustanovil sveti Ivan Rilski. Samostan je bil več stoletij pomembno duhovno in kulturno središče Bolgarije. Zlasti pomemben je bil med osmansko zasedbo Bolgarije. V 19. stoletju ga je uničil požar. V letih 1834 do 1862 je bil v času bolgarskega narodnega prebujanja povsem obnovljen.[10]
Nesebăr Brick orthodox church Okraj Burgas 1983 217; iii, iv (kulturni) Črnomorsko mesto Nesebăr se je začelo kot tračanska naselbina in v 6. stoletju pr. n. št. postalo grška kolonija. Največ starin v mestu je iz grškega obdobja. Mednje spadata akropola in Apolonov tempelj. V srednjem veku je bil Nesebăr pomembno bizantinsko krščansko središče. Iz tega obdobja so bazilika in mestne utrdbe. V 19. stoletju so se v mestu začele graditi lesene hiše v slogu bolgarskega narodnega preporoda.[11]
Naravni rezervat Srebǎrna Reeds at the coast, some birds Okraj Silistra 1983 219bis; x (naravni) Jezero Srebǎrna in bližnja mokrišča ob Donavi so pomembno domovanje ptic, ki v njih gnezdijo, zimujejo ali jih imajo za vmesno postajo na svojih selitvah. v rezervatu so dokumentirali 178 vrst ptic, med njimi tudi nekaj svetovno ogroženih. V rezervatu je največja kolonija dalmatskih pelikanov v Bolgariji. Leta 2008 so se meja rezervata rahlo spremenile.[12]
Pirinski narodni park View from above at mountains, forest, and a lake Okraj Blagoevgrad 1983 225bis; vii, viii, ix (naravni) Narodni park v Pirinskih gorah sestavljajo različni gorski habitati od borovih gozdov in gorskih travnikov do visokih gora. Najvišji vrh je visok 2914 m. V parku domujeta tudi rjavi medved in volk. Meje parka so se leta 2010 razširile.[13]
Sveštarska grobnica Tomb sveshtari2-1-.jpg Okraj Razgrad 1985 359; i, iii (kulturni) Tračanska Sveštarska grobnica je iz 3. stoletja pr. n. št. Odkrita je bila leta 1982. Grobnica je redek primer tračanske arhitekture in ima izjemno odobro ohranjeno getsko okrasje, ki so ga navdihnili helenistični vplivi. Posebnost grobnice je deset kariatid – pol žensk pol rastlin.[14]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* Beech forest več krajev 2017 1133; ix (naravni) Prvobitni bukovi gozdovi služijo za preučevanje širjenja evropske bukve (Fagus sylvatica) na severni Zemljini polobli v različnih okoljih in okoljih v samem gozdu. Bolgarija gozdove deli z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Nemčijo, Italijo, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Ukrajino. Gozdovi so bili na seznam prvič vpisani leta 2007 v Romuniji in Ukrajini. Devet gozdov v Osrednjem balkanskem narodnem parku v Bolgariji je bilo dodanih leta 2017.[15]

Seznam predlogov[uredi | uredi kodo]

Poleg krajev, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nove kraje, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na ta seznam je mogoč le, če je bil kraj prej na seznamu predlogov.[16] Bolgarija ima od leta 2021 na seznamu predlogov šestnajst krajev.[3]

Kraj Slika Lokacija Leto vpisa Unescovi kriteriji Opis
Neolitski bivališči s popolnoma ohranjeno notranjo in gospodinjsko opremo ter pripomočki Okraj Stara Zagora 1984 iii, iv (kulturni) Nominacija zajema neolitski bivališči iz 6. tisočletja pr. n. št. v Stari Zagori. Obe sta izjemno so dobro ohranjeni in sta najboljši na svetu iz tistega obdobja. Na tem najdišču je bilo najdenih več gospodinjskih pripomočkov, vključno s posodo, okraski, kamnitim orodjem, ročnimi brusilniki in pečema. Nad bivališčema je zdaj zgrajen muzej, odprt za obiskovalce.[17]
Magura, jama z risbami iz bronaste dobe Wall drawings depicting humans and animals Okraj Vidin 1984 (kulturni) Jama Magura v bližini vasi Rabiša ima več dostopnih dvoran in galerij. V bronasti dobi in zgodnji železni dobi je bila naseljena. V jami so ohranjeni stanki naselbine in stenske poslikave, ki so bile verjetno obredne narave.[18]
Nicopolis ad Istrum Ruins of a gate and a street Okraj Veliko Trnovo 1984 iii, iv (kulturni) Mesto je ustanovil rimski cesar Trajan po dačanskih vojnah v začetku 2. stoletja n. št. Mesto je imelo pravokotno obliko in bilo obdano z utrjenim obzidjem. Kovalo je svoj denar. V bizantinskem obdobju je bilo sedež škofije, dokler ga niso v poznem 6. stoletju dokončno uničili Avari.[19]
Poznoantična grobnica v Silistri A small building in stone Okraj Silistra 1984 i, iii (kulturni) Rimska grobnica v Silistri je iz 4. stoletja n. št. Grobnica je redek dobro ohranjen primer poznoantičnega stenskega slikarstva. Vse stene grobnice so v celoti prekrite s freskami v tehniki fresco-secco. Friz, ki teče vzdolž sten grobnice, ima 11 plošč, na katerih so portreti sužnjev in suženj, ki svojim gospodarjem prinašajo različna darila in oblačila.[20]
Samostan Bačkovo Inner couryard of the monastery Okraj Plovdiv 1984 i, iv, vi (kulturni) Samostan je bil ustanovljen v 11. stoletju in je eden najstarejših samostanov na Balkanu. Predstavlja edinstveno kombinacijo treh srednjeveških kultur: bolgarske, bizantinske in gruzijske. Kostnica je iz prvotnega samostana, medtem ko je bila cerkev Svetih nadangelov zgrajena v 12. do 14. stoletju, samostanska obednica pa v 17. stoletju. V samostanu je ohranjenih več fresk iz različnih obdobij.[21]
Melnik in samostan Rožen Rozhen Monastery with hills in the background Okraj Blagoevgrad 1984 i, iv (kulturni) Nominacija obsega srednjeveško mesto Melnik, trdnjavo nad njim in bližnji samostan. V njihovi okolici so naravne peščena Melniške piramide. Samostan je bil ustanovljen v srednjem veku in ima ohranjene dele s freskami in lesenimi oltarji iz 16. do 19. stoletja.[22]
Narodni park Rusenski lom Forest above the canyon Okraj Ruse 1984 (naravni) Soteska reke Rusenski Lom je dom več vrst ptic kot so sokol plenilec, egiptovski jastreb, planinski orel in rjasta kanja.[23]
Starodavni Plovdiv Partially reconstructed Roman theatre, view at the stage Okraj Plovdov 2004 ii, iv, vi (kulturni) Mesto Plovdiv se nahaja na pomembnem koridorju, ki prečka Balkan. Naseljen je bil že v prazgodovini. Med mestnimi znamenitostmi so rimsko gledališče in stadion Filipopolisa iz klasične antike, ostanki iz srednjeveškega obdobja, hiše iz obdobja Osmanskega cesarstva in zgradbe v slogu bolgarskega narodnega preporoda.[24]
Tračanska grobnica v Aleksandrovu Fresco depicting boar hunting Okraj Haskovo 2004 i, ii, iii (kulturni) Tračanska grobnica pri vasi Aleksandrovo je bila zgrajena v drugi polovici 4. stoletja pr. n. št. Predsoba in soba sta okrašeni z dobro ohranjenimi freskami. Na njih so prizori lova na medveda in jelena.[25]
Vračanski kraški naravni rezervat Rocky scenery Okraj Vraca 2011 vii, viii, ix, x (naravni) Rezervat leži v zahodnem delu balkanskih gora in ima več kraških tvorb, kot so ponikalnica, soteske in jame. Pečine soteske Vraca dosegajo višino 450 m. Območje je tudi pomembno mesto biotske raznovrstnosti, saj na apnenčastem terenu rastejo sredozemske in subsredozemske rastlinske vrste daleč izven meja sredozemskega bazena.[26]
Skalne tvorbe v Belogradčiku Rock formations Okraj Vidin 2011 vii, viii (naravni) Nominacija zajema peščene in apnenčaste skalne tvorbe v bližini mesta Belogradčih v zahodni Bolgariji. Nekatere tvorbe so višje od 200 m, imajo različne oblike, nekatere podobne ljudem ali živalim.[27]
Narodni park Osrednji Balkan Trees in front, snow-covered mountains in the back Okraji Loveč, Gabrovo, Sofija, Plovdiv in Stara Zagora 2011 vii, viii, ix, x (naravni) Narodni park pokriva 85 km dolg odsek Balkana. Vsebuje različne habitate, vključno z gozdovi, travniki, gorskimi pašniki in skalnatimi vrhovi, visokimi do 2376 m. Območje vsebuje več pragozdov evropske bukve (Fagus silvatica) in je dom številnim endemičnim rastlinskim vrstam.[28]
Naravni spomenik Pobiti Kamani Rock formations Okraj Varna 2011 vii, viii (naravni) Nominacija zajema več skupin apnenčastih skalnih tvorb, ustvarjenih z erozijo eocenskih sedimentov. Nahajajo se ob obali Črnega morja v puščavi podobni pokrajini. Teorija kaže, da so bile nekatere strukture oblikovane okoli naravnega hladnega izvira metana na oceanskem dnu.[29]
Kraljeva nekropola tračanskega mesta Sevtopolis – razširitev Kazanlǎške tračanske grobnice Tomb entrance, in stone Okraj Stara Zagora 2016 i, ii, iii, iv (kulturni) Nominacija pomeni razširitev obstoječega kraja svetovne dediščine tračanske Kazanlaške grobnice. V nominaciji je naštetih osem grobnic. So del nekropole v bližini starodavnega traškega mesta Sevtopolis, prestolnice kralja Sevta III. Grobnice so iz 4. in 3. stoletja pr. n. št. in kažejo mešanico traških in helenističnega vpliva. Na sliki je tračanska grobnica Goljama Arsenalka.[30]
Velika bazilika v Plovdivu s poznoantičnimi mozaiki Mosaic depicting birds at a fountain Okraj Plovdiv 2018 ii, iii, iv, vi (kulturni) V tej nominaciji so bazilika in dve drugi zgradbi iz 2. do 6. stoletja iz Filipopolisa (današnji Plovdiv), pomembnega mesta iz obdobja Rimskega cesarstva. V 80. letih prejšnjega stoletja so bili v baziliki odkriti talni mozaiki, ki spadajo med največje zbirke zgodnjekrščanskih mozaikov, ohranjenih in situ.[31]
Donavski limes* Ruins, brick arch več krajev 2020 ii, iii, iv (kulturni) Ta mednarodna nominacija vsebuje več mest z rimskimi utrdbami ob reki Donavi. Na sliki so ruševine rimske utrdbe Ratiaria.[32]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "The World Heritage Convention". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. "Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 "Bulgaria". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 21. aprila 2021. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  4. "UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  5. "Boyana Church". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2021. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  6. "Madara Rider". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2021. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  7. Donchev, Slavi (1981). The Madara Horseman (PDF). 23–24. ICOMOS. str. 41–46. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2017. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  8. "Thracian Tomb of Kazanlak". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2021. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  9. "Rock-Hewn Churches of Ivanovo". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2019. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  10. "Rila Monastery". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2021. Pridobljeno dne 18 April 2021.
  11. "Ancient City of Nessebar". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2010. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  12. "Srebarna Nature Reserve". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2005. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  13. "Pirin National Park". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2016. Pridobljeno dne 18. aprila 2021.
  14. "Pirin National Park". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2019. Pridobljeno dne 18 April 2021.
  15. "Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno dne 7 September 2017.
  16. "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  17. "Two neolithic dwellings with their interior and household furnishings and utensils completely preserved". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2021. Pridobljeno dne 22. aprila 2021.
  18. "The Magoura cave with drawings from the bronze age". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2021. Pridobljeno dne 22. aprila 2021.
  19. "The ancient town of Nicopolis ad Istrum". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2020. Pridobljeno dne 25 April 2021.
  20. "The late ancient tomb of Silistra". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2020. Pridobljeno dne 25. aprila 2021.
  21. "The Bachkovo Monastery". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2021. Pridobljeno dne 25. april 2021.
  22. "The town of Melnik and the Rozhen Monastery". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2021. Pridobljeno dne 25. aprila 2021.
  23. "The Roussensky Lom National Park". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2020. Pridobljeno dne 25. aprila 2021.
  24. "The Ancient Plovdiv". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2021. Pridobljeno dne 25. aprila 2021.
  25. "Thracian Tomb with Wall Paintings beside Alexandrovo village". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. avgusta 2020. Pridobljeno dne 25. aprila 2021.
  26. "Vratsa Karst Nature Reserve". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2020. Pridobljeno dne 27 April 2021.
  27. "Rocks of Belogradchik". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno dne 27. aprila 2021.
  28. "Central Balkan National Park". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2020. Pridobljeno dne 27. aprila 2021.
  29. "Pobiti Kamani Natural Monument". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2021. Pridobljeno dne 27. aprila 2021.
  30. "The royal necropolis of the Thracian city of Seuthopolis – a serial site, extension of the Kazanlak Thracian tomb". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2020. Pridobljeno dne 27. aprila 2021.
  31. "Bishop's Basilica and Late-Antique Mosaics of Philippopolis, Roman Province of Thrace". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2020. Pridobljeno dne 27. aprila 2021.
  32. "Frontiers of the Roman Empire – The Danube Limes (Bulgaria)". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 July 2020. Pridobljeno dne 27 April 2021.