Naravni rezervat Srebǎrna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Naravni rezervat Srebǎrna
Природен резерват Сребърна
Jezero Srebǎrna
Zemljevid prikazuje lokacijo Naravni rezervat Srebǎrna Природен резерват Сребърна
Zemljevid prikazuje lokacijo Naravni rezervat Srebǎrna Природен резерват Сребърна
Položaj rezervata na karti Bolgarije
Lokacija Bolgarija, Okraj Silistra
Bližnje mestoSilistra
Koordinati44°06′40″N 27°04′20″E / 44.111116°S 27.072206°V / 44.111116; 27.072206
Površina6 km²
Ustanovitev1948
TipNaravni
Kriterijix
Razglasitev1983 (7. zasedanje)
ID #219
Državni svetBolgarija
RegijaEvropa in Severna Amerika
Ogrožen1992–2003

Naravni rezervat Srebǎrna (bolgarsko Природен резерват Сребърна, Priroden rezervat Srebǎrna) je naravni rezervat v južni Dobrudži v severovzhodni Bolgariji. Ime je dobil po bližnji vasi. Rezervat leži 18 km zahodno od Silistre in 2 km južno od Donave. Sestavljajo ga jezero Srebǎrna in njegova okolica. Rezervat leži na Via Pontica, selitveni poti ptic med Evropo in Afriko. Varovano območje meri 6 km², razširjeno območje pa dodatnih 5,4 km². Globina jezera je 1 do 3 m. Ob jezeru je muzej z zbirko nagačenih živali, značilnih za naravni rezervat.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime jezera je povezano z več legendami. Po eni od njih je ime povezano s kanom Srebristom, ki je padel v bližini jezera v neenaki bitki s Pečenegi. Druga pripoveduje o čolnu, polnem srebra nekje na obali jezera. Tretja, ki je najbolj verjetna, izhaja iz srebrnega odseva jezerske površine pri polni luni.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Jezero Srebǎrna so v preteklosti večkrat preučevali tuji biologi. Prvi bolgarski znanstvenik, ki se je zanimal zanj, je bil Aleksi Petrov. Petrov je jezero prvič obiskal leta 1911. Leta 1913 je bila cela južna Dobrudža priključena k Romuniji in leta 1940 vrnjena Bolgariji. Petrov se je takrat ponovno začel preučevati kolonije ptic, ki so gnezdile ob jezeru.

Jezero in njegova okolica sta bila leta 1948 razglašena za naravni rezervat. Rezervat je bil leta 1975 vpisan na Ramsarski zeznam mokrišč in leta 1983 na Unescov seznam svetovne naravna dediščine.

Rezervat Srebǎrna

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

V jezeru in njegovi okolici raste 139 rastlinskih vrst. Enajst vrstam zunaj rezervata grozi izumrtje.

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

V rezervatu stalno živi 39 vrst sesalcev, 21 vrst plazilcev in dvoživk in 10 vrst rib. Rezervat slovi predvsem po 179 vrstah tam gnezdečih ptic. Mednje spadajo dalmatinski pelikan, nemi labod, divja gos, barjanski lunj, drozgi, čaplje in kormorani.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Po Srebǎrni je dobil ime ledenik Srebǎrna na Livingstonovem otoku v Južnem šetlandskem otočju na Antarktiki.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]