Magura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Magura
Магура
Magura E7.jpg
Zemljevid prikazuje lokacijo Magura Магура
Magura Магура
LokacijaRabiša, Bolgarija
Koordinate43°43′6.42″N 22°36′0.9″E / 43.7184500°N 22.600250°E / 43.7184500; 22.600250Koordinati: 43°43′6.42″N 22°36′0.9″E / 43.7184500°N 22.600250°E / 43.7184500; 22.600250
Globina56 m
Dolžina2500 m
Geologijaapnenec
Dostoppeš


Magura (bolgarsko Магура ali Магурата, Magura ali Magurata, iz romunskega magura, hrib), od leta 1942 do 24. oktobra 1972 Rabiška jama (bolgarsko Рабишка пещера, Rabiška peštera) je kraška jama pri vasi Rabiša v Zahodnem Predbalkanu, Vidinska oblast, Bolgarija.

Zaradi jamskih poslikav spadata jami Magura in Grotta dei Cervi (Otranto, južna Italija) med najpomembnejše evropske jame, poslikane v obdobju od epipaleolitika do zgodnje bronaste dobe.[1]

Upravljanje jame in vodenje je od leta 2112 v pristojnosti občine Belogradčik. Jama je bila leta 1984 uvrščena na preizkusni seznam za vpis v seznam Unescove svetovne dediščine.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Jama je stara 15 milijonov let, dolga 2,5 km in globoka 56 m.[3] Povprečna leta temperatura v jami je 12 °C. Izjema je ena od dvoran, v kateri je zemperatura stalno 15°C. Relativna vlažnost zraka je do 80 %. Jama je nastala na apnenčastem hribu Rabiša na nadmorski višini 461 m. Glavna galerija ima šest različno velikih dvoran in tri stranske dvorane.[4] Jama je dovolj prostrana, da se v njej za Božič in Veliko noč prirejajo koncerti. Največja je Mavrična dvorana, dolga 128 m, široka 58 m in visoka 21 m. V njej so impresivni oboki, stalaktiti in stalagmiti, med katerimi so najlepši Topol, Orgle, Orientalsko mesto in Kaktus.

Leta 1974 in 1975 je dr. Vasil Dimitrov v jami s speleoterapijo uspešno zdravil astmo. V prostoru s stalno temperaturo in vlažnostjo in brez alergenov je po trideset pacientov spalo dvanajst noči zapored.

Del jame se zaradi pogojev, ki so podobni v šampanjskih vinskih kleteh, uporablja za staranje penine in rdečih vin z blagovno znamko Magura.

Favna[uredi | uredi kodo]

Lov
Koledar

V jami so odkrili kosti različnih prazgodovinskih živali, med njimi jamskega medveda, hijene, lisice, volka, divje mačke in vidre. Med sedanjimi stalnimi prebivalci jame so skakači in štiri vrste netopirjev.

Poslikave[uredi | uredi kodo]

Jamske poslikave so iz obdobja epipaleolitika, neolitika, eneolitika in zgodnje bronaste dobe. Njihova starost je ocenjena na 8.000 do 10.000 let. Prikazujejo različne dogodke v skupnosti, ki je prebivala v jami: verska obrede, lovske prizore in božanstva. Med najbolj slavne spadata Ples plodnosti in Lov.

Ena od slik iz bronaste dobe naj bi predstavljala sončni koledar. Aleksej Stoev in Penka Vlajkova Stoeva trdita, da so se »črni in beli kvadratki uporabljali za štetje dni, pokončne črtice so pomenile deset lunarnih mesecev«. Jamske poslikave, ki so najstarejše doslej odkrite tovrstne poslikave v Evropi, so pomemben vir podatkov o regionalnem sončnem koledarju, običajih, verskih praznikih in obredih tistega časa.[5]

V jami je več kot 750 slik naslikanih z guanom netopirjev.[6] Slike se lahko razdelijo v štiri tematske skupine: ljudem podobne, živalim podobne, geometrične in simbolične, morda astronomske.[7] V drugi skupini so podobe ovc, koz, goveda, psov in velikih, nojem podobnih ptičev. V prizorih je prepoznaven ples, lov in parjenje.

Do leta 1993 vstop v jamo ni bil nadzorovan, zato so nekatere slike poškodovane, stene pa počečkane. Jama je zdaj odprta celo leto. Dostop do slik je mogoč samo v spremstvu vodnika.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Bulgarian rock art: the Magura Cave paintings. TRACCE Online Rock Art Bulletin, 19. november 2014. Pridobljeno 21. novembra 2014.
  2. The Magoura Cave with drawings from the bronze age. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 16. maja 2013.
  3. Kassabova, Kapka (2008). Bulgaria. New Holland. str. 115. ISBN 978-1-84537-564-5.
  4. Magura Cave. UnicArt Bulgaria. 2014. str. 1.
  5. Stoev, Alexey; Maglova, Penka (2014). Astronomy in the Bulgarian Neolithic. V Ruggles, Clive L. N., The Handbook of Archaeoastronomy and Ethnoastronomy. New York: Springer, str. 1377–1384. ISBN 978-1-4614-6140-1.
  6. Bahn, Paul G. (1998). The Cambridge Illustrated History of Prehistoric Art, 1. izdaja. Cambridge: Cambridge Univ. Press. str. 108–109. ISBN 0521454735.
  7. Arcà, Andrea (19. november 2014). Bulgarian rock art: the Magura Cave paintings. TRACCE Online Rock Art Bulletin. Pridobljeno 21. novembra 2014.