Belogradčik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Belogradčik
Белоградчик
Mesto
Belogradchik E1.jpg
Grb Belogradčik Белоградчик
Grb
Geslo: 
Večen in mlad
Belogradčik Белоградчик is located in Bolgarija
Belogradčik Белоградчик
Belogradčik
Белоградчик
Lega Belogradčika na karti Bolgarije
Koordinati: 43°37′0″N 22°41′0″E / 43.61667°N 22.68333°E / 43.61667; 22.68333Koordinati: 43°37′0″N 22°41′0″E / 43.61667°N 22.68333°E / 43.61667; 22.68333
DržavaZastava Bolgarije Bolgarija
OkrajVidinska oblast
ObčinaBelogradčik
Upravljanje
 • ŽupanBoris Nikolov
Površina
 • Skupno22.234 km2
Nadm. višina
522 m
Prebivalstvo
 (2009)
 • Skupno5.334
 • Gostota0,24 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletje (DST)UTC+3 (EEST)
Poštna številka
3900
Avtomobilska oznakaBH
Spletna stranbelogradchik.bg

Belogradčik (bolgarsko Белоградчѝк, Belogradčík) je majhno mesto v Vidinskem okraju v severozahodni Bolgariji. Mesto je upravno središče občine Belogradčik. Leta 2009 je imelo 5.334 prebivalcev.[1] Nahaja se na skrajnem zahodu Stare planine (Balkan) ob vznožju Belogradšiškega venca z izjemnimi geološkimi tvorbami in znamenito Belogradčiško trdnjavo. Belogradčik je zato eno od najprivlačnejših turističnih mest v Bolgariji, ki ponuja možnosti za kolesarjenje, jamski in kongresni turizem, lov in ribolov ter šport in astronomska opazivanja.

Njegov moto je »Večen in mlad«.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Skalne stene v Belogradčiku; na mizastem vrhu na levi tretjini slike stoji Belogradčiška trdnjava

Proti koncu paleozoika pred približno 230 milijoni let so se v regiji začeli odlagati skladi ilovice in kamenja, katere je kasneje poplavilo morje. Skladi so se sčasoma povezali in se pretvorili v pisan peščenjak, železovi oksidi pa so jih obarvali v začilno rdečo bravo. Preko teh skladov so se v juri začeli nalagati sivi in kremasti apnenci, značilni za pobočja Belgradčiškega venca in Vedernika. Med gubanjem Stare planine je morje odteklo in najvišje dele so začeli razjedati voda, veter in temperaturna nihanja, dokler niso dosegli peščenjaka. Peščenjak se je zaradi različne trdote obrabljal neenakomerno in v milijonih let so iz skladov nastale prečudovite skalne tvorbe. Voda je v peščenjaku in apnencu izdolbla tudi več kot sto jam in strmih grap, v katerih živijo zanimive živalske vrste. Med jamami je najbolj znana Magura, dolga več kot 2.500 m, v kateri so poleg jamskega okrasja tudi poslikave, stare od 8.000 so 10.000 let.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Okolica Beligradčika je bila prvotno naseljena s Tračani. V 1. stoletju n. št. so regijo zasedli Rimljani in na vrhu sten zgradili prvo trdnjavo. Trdnjavo so kasneje večkrat porušili in ponovno zgradili Bizantinci, Bolgari in Turki.

V 7. stoletju so se v regijo priselili Slovani in za njimi Prabolgari. Mesto je od konca 7. stoletja do leta 1018 spadalo v Prvo bolgarsko cesarstvo in od leta 1185 do 1396 v Drugo bolgarsko cesarstvo, potem pa so ga zasedli Turki in mu vladali skoraj 500 let.

Mesto pod trdnjavo je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1454. Sednja trdnjava je bila zgrajena leta 1850 med vladavino sultana Abdulmedžida I.. Izkoriščanje in nasilje nad lokalnim prebivalstvom v turškem obdobju je sprožilo več uporov, katere so Turki vedno zatrli.

Mesto se je v 1960. letih začelo razvijati in postalo priljubljeno turistično središče, zlasti za športne plezalce,

Sklici[uredi | uredi kodo]