Stara planina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stara planina
Balkan
Triglav massif, Bulgaria.jpg
Gorski masiv Triglav v osrednjem delu gorovja je eden najvišjih delov Stare planine
Najvišja točka
Vrh Botev
Nadmorska višina 2.376 m
Koordinati 42°43′00″N 24°55′04″E / 42.71667°N 24.91778°E / 42.71667; 24.91778
Dimenzije
Dolžina 530 km vzhod–zahod
Širina 15–45 km sever–jug
Površina 11.596 km²
Geografija
Balkangebirge Balkan topo de.jpg
Države Bolgarija in Srbija
Koordinati gorovja 43°15′N 25°00′E / 43.25°N 25°E / 43.25; 25Koordinati: 43°15′N 25°00′E / 43.25°N 25°E / 43.25; 25
Geologija
Tip kamnin granit, gnajs, apnenec

Stara planina (bolgarsko in srbsko Стара планина) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja. Po drugi strani je razmeroma ozko, v najširšem delu okrog 45, v najožjem srednjem delu pa zgolj 15 km. Najvišji vrh je Botev pri 2.376 m nadmorske višine.

Pogled na mesto Sliven in Tračansko ravnino z vrha Karandila na južnem delu Stare planine

Predstavlja hidrografsko mejo med porečji Donave (Črno morje) in Marice (Egejsko morje), kljub temu pa ga na zahodnem delu seka pritok Donave, reka Istar, ki je od juga proti severu izdolbla impresiven kanjon. Območje je vlažno, poraščeno z listnatimi in iglastimi gozdovi, nad gozdno mejo pa se razprostirajo planinski travniki.

Raba imena Balkan, ki naj bi izviralo iz perzijščine (bālkāneh ali bālākhāna, v pomenu »visoko«, »zgoraj« ali »ponosna hiša«), se je kasneje spremenila in zaobjela ves polotok. V bolgarščini beseda balkan še vedno pomeni »gora«.[1] Območje ima velik zgodovinski pomen za Bolgare in njihovo narodno identiteto.

Srednji del z najvišjimi gorskimi masivi je zaščiten kot Narodni park Srednji Balkan. To območje, poraslo z obsežnimi bukovimi pragozdovi, je zaradi ohranjenosti in svojega pomena vključeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine.[2]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Todorova, Marii͡a N. (1997). "The Balkans: Nomen". Imagining the Balkans. New York: Oxford University Press. str. 27. ISBN 9780195087512. 
  2. ^ "Central Balkan National Park". World Heritage List. UNESCO. Pridobljeno dne 8.4.2015. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stojanov, Krasimir; Gačev, Emil (2012). "Recent landform evolution in Bulgaria". V Loczy, Denes; Stankoviansky, Miloš; Kotarba, Adam. Recent Landform Evolution: The Carpatho-Balkan-Dinaric Region. Springer. str. 377–412. ISBN 9789400724488. 
  • "Balkan Mountains". Britannica Online. Pridobljeno dne 8.4.2015.