Sokol plenilec
| Sokol plenilec | |
|---|---|
.jpg) | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Falconiformes (sokoli) |
| Družina: | Falconidae (sokoli) |
| Rod: | Falco (sokol) |
| Podrod: | Hierofalco |
| Vrsta: | F. cherrug |
| Dvočlensko ime | |
| Falco cherrug Gray, JE, 1834 | |
 | |
| Range of F. cherrug Gnezdenje Celo leto Prelet Ne-gnezdenje | |
| Sinonimi | |
| |
Sokol plenilec (znanstveno ime Falco cherrug) je ptič iz družine sokolov. Ta vrsta živi od srednje Evrope proti vzhodu čez Azijo do Mandžurije. V glavnem se selijo, razen v najjužnejših predelih območja, kjer prezimujejo v Etiopiji, Arabskem polotoku, severnem Pakistanu in na zahodu Kitajske.
Opis
[uredi | uredi kodo]Ta sokol je po telesnem ustroju nekoliko mogočnejši od sokola selca in je zelo podoben arktičnemu sokolu. Velik je 45–57 cm in ima razpon kril med 97–126 cm. Samec tehta 730–990 g, samica pa 970–1.300 g.[2]
Od selca ima tudi nekoliko širše peruti in daljši rep, ki ga med jadranjem v vzgorniku drži široko razprtega. Leta s počasnimi zamahi in za sokola neizrazito veliko jadra in drsi po zraku. Po zgornji strani telesa je rjav, po spodnji pa svetlo pegast in ima svetlo glavo.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Sokol plenilec je ujeda stepskih ravnic z redkim drevjem, polpuščav in gorskega sveta. Razširjen je od jugovzhodne Evrope do Transbajkala ter proti jugu do Himalaje.
Hrani se z manjšimi glodavci do velikosti zajca ter s pticami do velikosti rac, redkeje pa tudi z večjimi žuželkami. Plen napada v horizontalnem letu in nanj le redko strmoglavi.
Sokol plenilec je delna selivka, ki prezimuje v srednji Afriki, le na skrajnem jugu življenjskega prostora je stalnica. Gnezdi aprila in maja v gnezdih na tleh ali na drevesih, kamor samica znese od 3 do 6 jajc.
Podvrste
[uredi | uredi kodo]Sokol plenilec ima štiri uradno priznane podvrste:[3]
- F.c. cherrug - nominativna podvrsta, razširjena od srednje Evrope do srednje Azije;
- F.c. coatsi - podvrsta iz puščavskih območij zahodnega in južnega Kazahstana ter Uzbekistana;
- F.c. milvipes - tipska podvrsta, razširjena na večjem delu srednje Azije;
- F.c. hendersoni - podvrsta, ki živi na visokih nadmorskih višinah Tibeta in planote Činghaj.
Na severovzhodnem robu območja razširjenosti, v gorovju Altaj, se pojavljajo nekoliko večji, temnejši in močneje pegasti na spodnji strani telesa. Ti, znani kot altajski sokoli. V preteklosti so jih nekateri obravnavali kot samostojno vrsto Falco altaicus bodisi kot hibrid med sokolom selcem in arktičnim sokolom. Danes pa večina strokovnjakov meni, da gre le za posebno obliko sokola selca, kar potrjujejo tudi novejše genetske raziskave.[2][4] Glede na nedavno raziskavo[5] so altajski sokoli genetsko prepleteni z azijsko populacijo sokolov plenilcev in ne tvorijo ločene skupine. To pomeni, da predstavljajo le barvno različico, ne pa za samostojno vrsto.
Ohranitveno stanje
[uredi | uredi kodo]BirdLife International to vrsto uvršča med ogrožene zaradi hitrega upada populacije, zlasti na gnezdiščih v Srednji Aziji. Po razpadu Sovjetske zveze so Združeni arabski emirati postali glavni cilj za tisoče sokolov, ujetih in prodanih za visoke zneske na črnem trgu. Ocenjuje se, da Kazahstan vsako leto izgubi do 1000 sokolov plenilcev.[6]
Vrsta je ogrožena tudi zaradi uničevanja življenjskega prostora. Populacija je bila leta 2004 ocenjena na 7.200 do 8.800 odraslih osebkov. Ker pa ti sokoli pojavljajo v zelo nizki gostoti na velikih in odročnih območjih, je njihovo število težko natančno oceniti. Raziskava z modeliranjem podnebnih niš so zato predlagale usmerjene popise na posebej določenih območjih.[7] V ZDA, Kanadi in Evropi potekajo številni programi vzreje v ujetništvu. Najbolj izrazit upad populacije v Aziji je bil opažen v Kazahstanu in Uzbekistanu. Nasprotno pa na Madžarskem ostaja močno zaščitena in relativno številčna populacija.
Ti sokoli so zelo dovzetni za ptičjo gripo. Pri posameznih primerkih so odkrili okužbe z visoko patogenima sevoma H5N1 (v Savdski Arabiji) in H7N7 (v Italiji).[8]
Jajce
Ujeta ptica, Carolina Raptor Center, ZDA
Ujeta ptica, Carolina Raptor Center
Ujeta ptica, Chew Valley Lake, Anglija
Treniranje sokola v Moskvi
Ujeta ptica, Chew Valley Lake, Anglija
Ujeta ptica
Ptica v letu na ptičji razstavi
.jpg)
Uporaba v sokolarstvu
[uredi | uredi kodo]Sokol plenilec se v sokolarstvu uporablja že tisoče let in velja za eno najbolj cenjenih vrst, podobno kot arktični sokol. Je zelo hiter in močan, zato je primeren za lov na srednje velike in velike ptice. Doseže hitrost med 120 in 150 km/h in se nenadoma spusti na svoj plen. [9] Včasih ga križajo s sokolom selcem, pri čemer nastanejo ptice, ki se uporabljajo za nadzor večjih vrst ptic, ki jih ljudje štejejo za škodljivce.[10][11]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2021). »Falco cherrug«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021: e.T22696495A204182473. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22696495A204182473.en. Pridobljeno 12. novembra 2021.
- 1 2 Orta, J., Boesman, P., Sharpe, C.J. & Marks, J.S. (2019). Saker Falcon (Falco cherrug). In: del Hoyo, J., Elliott, A., Sargatal, J., Christie, D.A. & de Juana, E. (eds.). Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions, Barcelona. (retrieved from https://www.hbw.com/node/53244 on 15 February 2019).
- ↑ »Seriemas, falcons – IOC World Bird List«. IOC World Bird List – Version 14.2. 20. februar 2025. Pridobljeno 22. avgusta 2025.
- ↑ Orta, Jaume (1994). »Saker Falcon«. V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi (ur.). Handbook of Birds of the World. Zv. 2: New World Vultures to Guineafowl. Barcelona: Lynx Edicions. str. 273–274, plate 28. ISBN 84-87334-15-6.
- ↑ Zinevich, Liudmila; Prommer, Mátyás; Laczkó, Levente; Rozhkova, Daria; Sorokin, Alexander; Karyakin, Igor; Bagyura, János; Cserkész, Tamás; Sramkó, Gábor (18. oktober 2023). »Phylogenomic insights into the polyphyletic nature of Altai falcons within eastern sakers (Falco cherrug) and the origins of gyrfalcons (Falco rusticolus)« (PDF). Scientific Reports. Springer Science and Business Media LLC. 13 (1). doi:10.1038/s41598-023-44534-4. ISSN 2045-2322. Pridobljeno 22. avgusta 2025.
- ↑ Antelava, Natalia (5. avgust 2007). »Kazakhs use eagle to save rare falcon«. BBC News.
- ↑ Sutton, Luke J.; Puschendorf, Robert (2020). »Climatic niche of the Saker Falcon Falco cherrug: predicted new areas to direct population surveys in Central Asia«. Ibis. 162 (1): 27–41. doi:10.1111/ibi.12700. hdl:10026.1/13028. ISSN 1474-919X. S2CID 92029395.
- ↑ Lierz, Michael; Hafez, Hafez M.; Klopfleisch, Robert; Lüschow, Dörte; Prusas, Christine; Teifke, Jens P.; Rudolf, Miriam; Grund, Christian; Kalthoff, Donata; Mettenleiter, Thomas; Beer, Martin; Harder, Timm (november 2007). »Protection and Virus Shedding of Falcons Vaccinated against Highly Pathogenic Avian Influenza A Virus (H5N1)«. Emerging Infectious Diseases. Centers for Disease Control. 13 (11): 1667–1674. doi:10.3201/eid1311.070705. PMC 3375792. PMID 18217549.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »The Saker Falcon in Austria/biology«. Pridobljeno 27. decembra 2020.
- ↑ »Hybrid Birds of Prey«. Pridobljeno 27. maja 2023.
- ↑ »Hybrid Falcons«. Effective Bird Control. Pridobljeno 27. maja 2023.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- »Falco cherrug«. Avibase.
- »Sokol plenilec media«. Internet Bird Collection.
- Sokol plenilec fotogalerija na VIREO (Drexel University)
- Audio posnetki vrste: Saker falcon na Xeno-canto.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |