Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacije območij svetovne dediščine na Grenlandiji
Lokacije območij svetovne dediščine na Danskem. Rdeče pike označujejo kulturna mesta, zelene pa naravne znamenitosti.

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Danska je ratificirala konvencijo 25. julija 1979, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam.[2]

Prvo mesto na Danskem, ki je bilo dodano na seznam, so bili Runski kamni iz Jellinga, vpisani na 18. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo leta 1994 v Phuketu na Tajskem.[3] Danska ima na seznamu vpisanih enajst območij in nadaljnjih šest na poskusnem seznamu. Tri mesta, Kujataa, Aasivissuit – Nipisat in Ilulissat Icefjord, so na Grenlandiji, ki je avtonomno ozemlje v Kraljevini Danski.[4]

Osem krajev na Danskem je kulturnih in tri naravne. Naravno območje Vatsko morje si deli z Nemčijo in Nizozemsko. Leta 2014 je bil danski del dodan obstoječi lokaciji v drugih dveh državah, ki sta bili navedeni leta 2009.[5]


Svetovna dediščina[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[6]

  * Transnational site
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Runski kamni iz Jellinga Two standing stones with runic inscriptions and figurative carvings Jelling 1994 697; iii (kulturno) Spomeniki v Jellingu vključujejo runske kamne, grobne gomile in cerkev. Dokumentirajo danski prehod iz nordijskega poganstva v krščanstvo v 10. stoletju. Dve grobni gomili sta poganski, prav tako starejši runski kamen, ki ga je postavil kralj Gorm Starejši. Večji runski kamen omenja pokristjanjevanje Danske, postavil pa ga je kralj Harald Modrozobi, ki je postavil tudi bližnjo cerkev.[7]
Roskildska stolnica Roskilde Cathedral, a brick building with two spires. Look from above. Roskilde 1995 695; ii, iv (kulturno) Gradnja stolnice se je začela v 12. stoletju v romaniki in nadaljevala v gotskem slogu v 13. stoletju. Zgrajena je iz opeke, kar je zgodnji primer velike cerkvene stavbe, zgrajene iz tega materiala v severni Evropi, in je glavno grobišče danskih monarhov od 15. stoletja.[8]
Palača Kronborg Kronborg Castle, a fortified brick structure, seen from a distance. Helsingør 2000 696; iv (kulturno) Renesančna palača, večinoma zgrajena v poznem 16. stoletju, je strateško locirana na najožji točki preliva Øresund. Leta 1629 jo je uničil požar, vendar so jo kmalu zatem obnovili v skoraj povsem enaki obliki, z nadaljnjimi vojaškimi spremembami, izvedenimi v naslednjem stoletju. Kronborg kot Elsinore je prizorišče drame Hamlet Williama Shakespeara.[9]
Ilulissat Icefjord A massive iceberg in the sea full of smaller icebergs. Avannaata, Grenlandija 2004 1149; vii, viii (naravno) Ilulissat Icefjord je eno redkih krajev, kjer se grenlandska ledena plošča sreča z morjem, na ledeniku Sermeq Kujalleq. To je eden najaktivnejših ledenikov na svetu, ki letno odtali več kot 35 kubičnih kilometrov ledu. Raziskujejo ga že več kot 250 let in zagotavljajo vpogled v glaciologijo ledene kapice in podnebne spremembe.[10]
Stevnski klif A look at the cliff from Old Højerup Church Stevns 2014 1416; viii (naravno) Stevnski klif je 15 kilometrov dolga obalna pečina, bogata s fosili. Ponuja izjemne dokaze o vplivu meteorita Chicxulub, ki je trčil v planet ob koncu obdobja krede, pred približno 66 milijoni let, kar je povzročilo izumrtje v obdobju krede–paleogena. Najdišče je tudi priča o razvoju flore in favne po okrevanju po množičnem izumrtju.[11]
Vatsko morje* Sea with birds flying above Narodni park Vatsko morje, Danska 2014 1314; viii, ix, x (naravno) Vatsko morje je največji nepretrgan sistem medplimskega peska in blata na svetu. Je pomembna točka biotske raznovrstnosti, kjer živijo vrste, kot so navadni tjulenj, sivi tjulenj in pristaniška pliskavka. Območja v Nemčiji in na Nizozemskem so bila leta 2009 vpisana na seznam svetovne dediščine, območje na Danskem pa je bilo dodano leta 2014.
Christiansfeld, moravska cerkvena naselbina A church building, a frontal view. A park with a fountain in front of the church. Christiansfeld 2015 1468; iii, iv (kulturno) Christiansfeld, ustanovljen leta 1773, je primer načrtovane naselbine moravske cerkve, protestantske veroizpovedi, ki odraža egalitarno filozofijo skupnosti. Naselje vključuje pomembne stavbe za skupno blaginjo, kot so skupne hiše za vdove v kongregaciji ter neporočene moške in ženske.[12]
Najboljša lovska pokrajina v Severni Zelandiji A feeding station in Kægersborg Dyrehave, forest in the background Store Dyrehave, Gribskov, Jægersborg Dyrehave, Jægersborg Hegn 2015 1469; ii, iv (kulturno) Območje obsega dva gozda, kjer je dansko plemstvo izvajalo par force lov, to je lov s psi. Vrhunec aktivnosti je bil dosežen med 17. in poznim 18. stoletjem. Gozdovi so bili predelani po baročnih krajinskih načrtih z lovskimi stezami, ki so bile razporejene v zvezdastem sistemu, z dodatnimi ograjami, orientacijskimi točkami in lovskimi kočami.[13]
Kujataa Grenlandija: nordijsko in inuitsko kmetijstvo na robu ledene kapice Hvalsey Church ruins Kujalleq, Grenlandija 2017 1536; v (kulturno) Kujataa je poljedelska pokrajina v južni Grenlandiji, ki sta jo oblikovali dve kulturi – nordijci med 10. in 15. stoletjem ter Inuiti od 18. stoletja. Čeprav sta kulturi različni, sta se obe zanašali na kombinacijo kmetovanja, pastirstva in lova na morske sesalce.[14]
Aasivissuit – Nipisat: Inuitsko lovišče med ledom in morjem – Qeqqata, Grenlandija 2018 1557; v (kulturno) Območje vsebuje dokaze o 4200 letih človeške zgodovine, povezane z lovom na morske in kopenske živali, kot je karibu. Arheološka najdišča lahko datiramo v različna obdobja, vključno s Saqqaqom (2500–700 pr. n. št.), Dorsetom (800 pr. n. št. – 1 n. št.), Thule Inuit (iz 13. stoletja) in kolonialnimi obdobji (iz 18. stoletja).[15]
Vikinška krožna utrdba Trelleborg ring fortress from above Fyrkat, Aggersborg, Nonnebakken, Trelleborg, Borgring 2023 1660; iii, iv (kulturno) Teh pet trdnjav, vse enake standardne krožne oblike, je bilo zgrajenih v zelo kratkem času, okoli leta 975–80, med vladavino kralja Haralda Modrozobega. Ker so delovale le kratek čas in kasneje večinoma niso bile motene, zagotavljajo pomemben vpogled v vikinško dobo Danske.[16][17]

Poskusni seznam[uredi | uredi kodo]

Poleg območij, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.[18] Danska ima na svojem poskusnem seznamu šest lokacij.

Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Palača Amalienborg in okrožje Amalienborg, look at the square from above København 1993 i, ii, iv (kulturno) Amalienborg je bil zgrajen v 18. stoletju kot podaljšek srednjeveškega Københavna. Na glavnem trgu so štiri enake palače, ki jih je Niels Eigtved zasnoval v rokokojskem slogu za izbrane plemiške družine. Na sredini je postavljen konjeniški kip kralja Friderika V[19][20]
Pomorska dediščina starega mestnega jedra in pristanišča Dragør - "krmilarsko mesto" iz obdobja velikih visokih ladij v 18. in 19. stoletju Dragør Harbour panorama with boats and houses Dragør 2019 ii, iii, iv, v (kulturno) Mesto Dragør je na strateški lokaciji na obali preliva Øresund. Tako dobro ohranjeno staro mestno jedro kot pristanišče pričata o času, ko je bila Danska pomembna pomorska država, z ladjami iz Dragørja, ki niso plule le v Baltik in severno Evropo, temveč tudi v Ameriko, Afriko in Azijo.[21]
Møns klif A cliff made of chalk Vordingborg 2023 vii, viii (naravno) Kredne pečine, ki se dvigajo 120 m nad morsko gladino, so nastale med zadnjim ledeniškim maksimumom, ko so se ledeniki deformirali in potisnili navzgor temeljno podlago. Vidne so različne stopnje tega glaciotektonskega procesa. Slikovita lepota belih pečin je navdihovala slikarje 19. stoletja.[22]
Hišeiz morskih alg in solinarske hiše, otok Laesoe An old house thatched with seaweed Severna Jutlandija 2023 iii, v (kulturno) Ta nominacija obsega nepremičnine, ki ponazarjajo življenje ljudi na majhnem otoku Laesoe v prelivu Kattegat od zgodnjega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Med 12. in 16. stoletjem so se otočani ukvarjali z odprto pridelavo soli iz slane podzemne vode, ki je zahtevala kurjenje veliko lesa, kar je sčasoma povzročilo krčenje gozdov. Dve skupini hiš, pokritih s slamo z morskimi algami, do 2 m (primer na sliki), predstavljata poseben izraz stavbe kot rezultat prejšnje netrajnostne rabe virov.[23]
Fosili koščenih rib zahodnega Limfjorda: evolucija in prilagajanje podnebju v najzgodnejšem eocenu Hanklit cliff, look from above Severna Jutlandija 2023 viii (naravno) Ta nominacija vključuje dve fosilnonosni območji, Hanklit (na sliki) in Knudeklint, ki sta na otokih Mors oziroma Fur v Limfjordu. Fosili, najdeni na obeh lokacijah, nudijo vpogled v življenje v spodnjem eocenu, pred 56 do 55 milijoni let, tako v morskem kot kopenskem okolju. Posebej zanimivi so fosili žarkoplavutih rib, ki prikazujejo prilagoditev in diverzifikacijo rib po izumrtju v obdobju krede–paleogena (K–Pg).[24]
Zborne dvorane delavcev (Danska)* A long five-storey building with many windows København 2023 iii, iv, vi (kulturno) Ta transnacionalna nominacija vključuje stavbe v Avstraliji, Argentini in na Danskem, povezane z mednarodnim demokratičnim delavskim gibanjem in množično organizacijo delavcev od leta 1850 naprej. Zgrajene so bile namensko, da bi služile kot zbirališča in so vsebovale več sejnih sob za zbore, politične in skupne dogodke, pisarne, pogosto kuhinje, tiskarne in podjetja. Dvorana zborovanja delavcev v Københavnu, zgrajena leta 1879, je nominirana na Danskem. Leta 1982 je bila stavba preurejena v Delavski muzej.[25]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 7. julija 2019.
  2. ↑ »Denmark«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 7. julija 2019.
  3. ↑ »18th Session of the World Heritage Committee« (PDF). UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. septembra 2020. Pridobljeno 25. septembra 2018.
  4. ↑ Markku Suksi (2011). Sub-State Governance through Territorial Autonomy: A Comparative Study in Constitutional Law of Powers, Procedures and Institutions. Springer Science & Business Media. str. 576. ISBN 978-3-642-20048-9. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2023. Pridobljeno 4. avgusta 2019.
  5. ↑ »Wadden Sea«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  6. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  7. ↑ »Jelling Mounds, Runic Stones and Church«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  8. ↑ »Roskilde Cathedral«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  9. ↑ »Kronborg Castle«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  10. ↑ »Ilulissat Icefjord«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  11. ↑ »Stevns Klint«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  12. ↑ »Christiansfeld, a Moravian Church Settlement«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  13. ↑ »The par force hunting landscape in North Zealand«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  14. ↑ »Kujataa Greenland: Norse and Inuit Farming at the Edge of the Ice Cap«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 7. septembra 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  15. ↑ »Aasivissuit – Nipisat. Inuit Hunting Ground between Ice and Sea«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2018. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  16. ↑ »Viking Age Ring Fortresses«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  17. ↑ »Viking-Age Ring Fortresses«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2024. Pridobljeno 20. septembra 2023.
  18. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 12. julija 2014.
  19. ↑ »Amalienborg and its district«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  20. ↑ »Amalienborg Palace – The Royal Residence«. copenhagenet.dk. Arhivirano iz spletišča dne 22. januarja 2020. Pridobljeno 19. oktobra 2019.
  21. ↑ »The Maritime Heritage of Dragør Old Town and Harbour – A 'skipper-town' from the era of the great tall ships in the 18th and 19th centuries«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2019.
  22. ↑ »Møns Klint«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. septembra 2023. Pridobljeno 20. septembra 2023.
  23. ↑ »Seaweed Houses and Sea-salt Huts, Laesoe Island«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 21. novembra 2023. Pridobljeno 20. septembra 2023.
  24. ↑ »The Bony Fish Fossils of the Western Limfjord: Evolution and Climate Adaptation in the Earliest Eocene«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2023. Pridobljeno 2. februarja 2024.
  25. ↑ »Workers' Assembly Halls (Denmark)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 26. januarja 2024.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_na_Danskem&oldid=6237117«