Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.[2]

Prvi trije kraji v Turčiji, Velika mošeja in bolnišnica v Divriğiju, zgodovinsko območje Carigrada ter Narodni park Göreme in Skalna mesta Kapadokije, so bili uvrščeni na seznam na 9. seji Odbora za svetovno dediščino v Parizu leta 1985.[3] Zadnja sta bila na seznam vpisana Afrodizija[4] leta 2017 in Göbekli Tepe leta 2018.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.[5]

Kraj Slika Provinca Leto vpisa Referenčna številka in kriteriji Opis
Afrodizija Tetrapilón - Afrodisias - 02.jpg TurAydın
37°42′30″N 28°43′25″E / 37.70833°N 28.72361°E / 37.70833; 28.72361
2017 Kulturni:TurAph
(ii)(iii)(iv)(vi)
Kraj obsega samo mesto Afrodizija z Afroditinim templjem iz 3. stoletja in bližnje kamnolome marmorja, ki so antičnemu grškemu mestu prinesli blaginjo.[6]
Arheološko najdišče Ani Ani-Cathedral, Ruine.jpeg TurKars
40°30′00″N 43°34′00″E / 40.50000°N 43.56667°E / 40.50000; 43.56667
2016 Kulturni:TurArcAni
(ii)(iii)(iv)
Srednjeveško mesto Ani na turški meji z Armenijo je doživljalo svoje zlato obdobje v 10. in 11. stoletju kot prestolnica Bagratidske Armenije. Po invaziji Mongolov in velikem potresu v 14. stoletju je mesto postopoma propadlo.[7]
Arheološko najdišče Troja Walls of Troy (2).jpg TurÇanakkale
39°57′23″N 26°14′20″E / 39.95639°N 26.23889°E / 39.95639; 26.23889
1998 Kulturni:TurArcTro
(ii)(iii)(vi)
Mesto, ustanovljeno pred več kot 4000 leti, je dalo navdih Homerjevi Iliadi in Vergilovi Eneidi. Trojo je odkril Heinrich Schliemann v poznem 19. stoletju. Postala ena od najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu.[8]
Bursa in Cumalıkızık: rojstvo Osmanskega cesarstva Cumalıkızık 7121.jpg TurBursa
40°11′05″N 29°03′44″E / 40.18472°N 29.06222°E / 40.18472; 29.06222
2014 Kulturni:TurBur
(i)(ii)(iv)(vi)
Bursa, prva prestolnica Osmanskega cesarstva v 14. stoletju, je s svojim inovativnim načrtom mesta postala glavni zgled za kasnejša osmanska mesta. Bližnja vas Cumalıkızık je tipičen primer sistema vakufov, ki so pripomogli k razvoju prestolnice.[9]
Mesto Safranbolu 20180107 Safranbolu 1945 (39101010504).jpg TurKarabük
41°15′36″N 32°41′23″E / 41.26000°N 32.68972°E / 41.26000; 32.68972
1994 Kulturni:TurCit
(ii)(iv)(v)
Safranbolu, mesto na križišču karavanskih poti, je cvetelo od 13. stoletja. Njegova arhitektura je imela velik vpliv na razvoj mest po celem Osmanskem cesarstvu.[10]
Diyarbakırska trdnjava in kulturna krajina Hevselski vrtovi City Wall and Battlements - Diyarbakir - Turkey (5777328071).jpg TurDiyarbakır
37°54′11″N 40°14′22″E / 37.90306°N 40.23944°E / 37.90306; 40.23944
2015 Kulturni:TurDiy
(iv)
Diyarbakır je bil zelo pomembno mesto od helenističnega obdobja do danes. Mesto ima 5800 m dolgo obzidje in Hevselske vrtove, ki so mesto oskrbovali z vodo in hrano.[11]
Efez Ephesus Celsus Library Façade.jpg Turİzmir
37°55′45″N 27°21′34″E / 37.92917°N 27.35944°E / 37.92917; 27.35944
2015 Kulturni:TurEph
(iii)(iv)(vi)
Antično grško mesto Efez je s svojim Artemidimim templjem slovelo kot eno od Sedmih čudes antičnega sveta. Tempelj je zdaj v ruševinah. Ko je mesto v 2. stoletju n. št. prišlo pod rimsko oblast, se je razcvetelo in nam pustilo veliko monumentalnih stavb, med njimi tudi Celzovo knjižnico. Hiša Device Marije in bazilika sv. Janeza Apostola sta bili od 5. stoletja pomemben cilj krščanskih romarjev.[12]
Göbekli Tepe Göbekli Tepe, Urfa.jpg TurŞanlıurfa
37°13′00″N 38°55′21″E / 37.21667°N 38.92250°E / 37.21667; 38.92250
2018 Kulturni:TurGob
(i)(ii)(iv)
Nastanek mesta je datiran v predlončarski neolitik A med 10. in 9. tisočletjem pr. n. št. Mesto je bilo zelo verjetno obredno središče neolitskih lovcev-nabiralcev.[13]
Narodni park Göreme in Kapadoška skalna mesta View of Cappadocia edit.jpg TurNevşehir
38°40′00″N 34°51′00″E / 38.66667°N 34.85000°E / 38.66667; 34.85000
1985 Mešani:TurGor
(i)(iii)(v)(vii)
Dolina Göreme slovi po svojih izjemnih peščenih stolpih. V Kapadokiji je tudi množica v vulkanski tuf vklesanih bivališč, vasi, cerkva, podzemnih mest in ikonoklastične bizantinske umetnosti.[14]
Velika mošeja in bolnišnica v Divriğiju Divrigi,N-P1.jpg TurSivas
39°22′17″N 38°07′19″E / 39.37139°N 38.12194°E / 39.37139; 38.12194
1985 Kulturni:TurGre
(i)(iv)
Kompleks mošeje in bolnišnice v Divriğiju je bil ustanovljen v zgodnjem 13. stoletju. Je edinstven primer islamske arhitekture, v katerem se mešajo skladne in včasih povsem nasprotne arhitekturne oblike.[15]
Hetitska prestolnica Hatuša Sphinx Gate, Hattusa 01.jpg TurÇorum
40°00′50″N 34°37′14″E / 40.01389°N 34.62056°E / 40.01389; 34.62056
1986 Kulturni:TurHat
(i)(ii)(iii)(iv)
Uradna prestolnica Hetitskega cesarstva z zelo lepo ohranjenimi mestnimi vrati in bližnjim skalnim svetiščem Yazılıkaya spada med zadnje ostanke nekoč največje sile v Anatoliji in severni Siriji.[16]
Hierapolis-Pamukkale Pamukkale 56.jpg TurDenizli
37°55′26″N 29°07′24″E / 37.92389°N 29.12333°E / 37.92389; 29.12333
1988 Mešani:TurHie
(iii)(iv)(vii)
Naravni kraj Pamukkale slovi po vizualno izjemni pokrajini, ki jo sestavljajo okamneli slapovi, kapniki in terase. V bližnjem mestu Hierapolis, ustanovljenem konec 2. stoletja pr. n. št., so
različne grško-rimske stavbe, vključno s templji, kopališči in nekropolo, pa tudi primeri zgodnjekrščanske arhitekture.[17]
Zgodovinski deli Carigrada Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg TurIstanbul
41°00′30″N 28°58′48″E / 41.00833°N 28.98000°E / 41.00833; 28.98000
1985 Kulturni:TurHis
(iii)(iv)(vii)
Carigrad (prej Konstantinopel) kot prestolnica Bizantinskega in Osmanskega cesarstva je že več kot dve tisočletji glavno politično, versko in kulturno središče. V mestu so bile zgrajene izjemne mojstrovine, kot so Konstantinopelski hipodrom, Hagija Sofija, mošeja Sulejmanija in palača Topkapı, ki pričajo o veliko genialnih arhitektih, ki so ustvarjali v preteklih stoletjih.[18]
Nemrut Dağ Nemrut mountain and blue sky.jpg TurAdıyaman
38°02′12″N 38°45′49″E / 38.03667°N 38.76361°E / 38.03667; 38.76361
1987 Kulturni:TurNem
(i)(iii)(iv)
Nemrut Dağ je kraj, kjer je komagenski kralj Antioh I. Teos (69–34 pr. n. št.) zgradil svoj tempelj-grobnico, obdano s kolosalnimi kipi in stelami. Gradnja je bila eden on najambicioznejših arhitekturnih podvigov v helenističnem obdobju.[19]
Neolitsko najdišče Çatalhöyük Detail of the mural showing the hind part of the aurochs, a deer and hunters..jpg TurKonya
37°40′00″N 32°49′41″E / 37.66667°N 32.82806°E / 37.66667; 32.82806
2012 Kulturni:TurNeo
(iii)(iv)
Çatalhöyük je bil naseljen približno od leta 7400 pr. n. št. do 5200 pr. n. št. Obširno mesto spada med nekaj primerov dobro ohranjenih neolitskih naselij z enakomerno urbano postavitvijo, bivališči, dostopnimi skozi streho, in stenskimi poslikavami in reliefi, ki pričajo o pra-mestnem načinu življenja.[20]
Pergamon in večslojna kulturna pokrajina Pergamon - 04.jpg Turİzmir
39°07′33″N 27°10′48″E / 39.12583°N 27.18000°E / 39.12583; 27.18000
2014 Kulturni:TurPer
(i)(ii)(iii)(iv)(vi)
Pergamon je bil ustanovljen v 3. stoletju pr. n. št. kot prestolnica helenistične Atalidske dinastije. Spadal je med najpomembnejša mesta antičnega sveta. Mesto se je razvijalo tudi po letu 133, ko je pripadlo Rimskemu cesarstvu, in postalo znano kot veliko zdraviliško središče.[21]
Odrinska mošeja Selimija in pripadajoč socialni kompleks Selimiye Camii - panoramio (1).jpg Turprovinca Edirne
41°40′40″N 26°33′34″E / 41.67778°N 26.55944°E / 41.67778; 26.55944
2011 Kulturni:TurSel
(i)(iv)
Kompleks Selimove mošeje v Odrinu je bil zgrajen v 16. stoletju. Načrte zanj je naredil arhitekt Mimar Sinan. Sinanova mojstrovina predstavlja najvišji dosežek osmanske arhitekture.[22]
Ksantos-Letoon Xanthos Roman Theatre 2019.jpg TurAntalya in Muğla
36°20′06″N 29°19′13″E / 36.33500°N 29.32028°E / 36.33500; 29.32028
1988 Kulturni:TurXan
(ii)(iii)
Kraj sestavljata dve sosednji naselji. Ksantos, središče likijske civilizacije, je imel pomembne arhitekturne vplive na druga mesta v regiji. Spomenik Nereid je neposredno navdihnil mavzolej v Halikarnasu v Kariji. V Letoonu, pomembnem verskem središu v Likiji, so odkrili Letoonski trojezični napis, ki je bil ključ za razvozlavanje že dolgo izumrlega likijskega jezika.[23]
Melid / Arslantepe Arslantepe Ruins, Malatya 05.jpg TurMalatya
38°22′55″N 38°21′40″E / 38.38194°N 38.36111°E / 38.38194; 38.36111
2021 Kulturni:TurXan
(iii)
Arslantepe grič je 30 metrov visok arheološki spomenik na ravnici Malatya, 15 km jugozahodno od reke [[Evfrat]g. Arheološki dokazi z najdišča pričajo o njegovi zasedbi od vsaj 6. tisočletja pred našim štetjem do srednjega veka.[24]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "The World Heritage Convention". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. "Turkey". UNESCO. Pridobljeno dne 15. julija 2017.
  3. "Report of the 9th Session of the Committee". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  4. "Aphrodisias". UNESCO. Pridobljeno 13. julija 2017.
  5. "UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  6. "Aphrodisias". UNESCO. Pridobljeno dne 13. julija 2017.
  7. "Archaeological Site of Ani". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  8. "Archaeological Site of Troy". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  9. "Bursa and Cumalıkızık: the Birth of the Ottoman Empire". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  10. "City of Safranbolu". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  11. "Diyarbakır Fortress and Hevsel Gardens Cultural Landscape". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  12. "Ephesus". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  13. "Göbekli Tepe". UNESCO. Pridobljeno dne 2. julija 2018.
  14. "Göreme National Park and the Rock Sites of Cappadocia". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  15. "Great Mosque and Hospital of Divriği". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  16. "Hattusha: the Hittite Capital". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  17. "Hierapolis-Pamukkale". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  18. "Historic Areas of Istanbul". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  19. "Nemrut Dağ". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  20. "Neolithic Site of Çatalhöyük". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  21. "Pergamon and its Multi-Layered Cultural Landscape". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  22. "Selimiye Mosque and its Social Complex". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  23. "Xanthos-Letoon". UNESCO. Pridobljeno dne 8. avgusta 2016.
  24. . UNESCO https://whc.unesco.org/en/list/1622. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)