Divriği
Divriği | |
|---|---|
Mesto | |
 | |
  Divriği Divriği na zemljevidu Turčije | |
| Koordinati: 39°22′N 38°07′E / 39.367°N 38.117°E | |
| Država |  Turčija |
| Regija | Osrednja Anatolija |
| Provinca | Sivas |
| Upravljanje | |
| • Župan | Cihan Deniz Akbaş (CHP) |
| Prebivalstvo (2022)[1] | |
| • Skupno | 10.800 |
| Časovni pas | UTC+3 (TSİ) |
| Poštna številka | 58300 |
| Omrežna skupina | 0346 |
Divriği (kurdsko Dîvrîgî), včasih tudi Divrik, je majhno mesto v turški provinci Sivas v osrednji Anatoliji. Mesto leži na položnem južnem bregu reke Çaltısuyu, pritoka reke Karasu. V Divriğiju sta Velika mošeja in bolnišnica, ki sta del Unescove svetovne kulturne dediščine.
Imena
[uredi | uredi kodo]V bizantinskem obdobju se je mesto imenovalo Tefrike (grško Τεφρική, Tefrike), armensko pa Tevrik (Տեւրիկ).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo].jpg)
Srednji vek
[uredi | uredi kodo]Mesto je okoli leta 850 ustanovil Karbeas, vodja pavličanov, heretične armenske sekte, ki se je držala dualistične kozmologije. Pavličani so mesto utrdili in ga v 9. stoletju imeli za zatočišče in prestolnico svoje države.[2]
Med vladanjem cesarja Bazilija I. Makedonca (867-886) so Tefrike zasedli Bizantinci, ga za nekaj časa po cesarju Leonu VI. Modremu (886 – 912) preimenovali v Leontokome in ga povišali v temo.[2]
V začetku 11. stoletja je bilo mesto del ozemlja, ki ga je armenski kralj Seneqerim-Hovhannes Vaspurakanski dobil v zameno za svojo zemljo v Vaspurakanu.[2]
Okoli leta 1071 je Divriği po bitki pri Manzikertu prišel pod oblast Sultanata Rum.[3] V 13. stoletju je bila na vrhu strmega hriba nad mestom zgrajena večina gradu, ki je zdaj v ruševinah.
Ozemlje okoli mesta je kmalu po bitki pri Manzikertu osvojil turkmenski vojščak Mengudžek Gazi. Med vladanjem Mengudžekidov je lokalni vladar Ahmedšah leta 1228/1229 naročil gradnjo divriške Velike mošeje (turško Divriği Ulu Camii), ki skoraj nedotaknjena še vedno stoji. Mošeja in k njej prizidana bolnišnica (turško Darüşşifa) sta zaradi arhitekture obeh stavb in izjemnih reliefov na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.[4] Še posebej zanimivi so reliefi z geometrijskimi in cvetličnimi motivi na glavnih vhodnih vratih.
Šport
[uredi | uredi kodo]Mesto ima nogometni klub DÇ Divriği, ki igra v turški tretji ali četrti ligi.
Znana meščana
[uredi | uredi kodo]- Müslüm Doğan, turški politik kurdskega porekla
- Nuri Demirağ, turški industrijalec in politik
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Address-based population registration system (ADNKS) results dated 31 December 2022, Favorite Reports« (XLS) (v angleščini). TÜİK. Pridobljeno 22. maja 2023.
- 1 2 3 Foss, Clive. "Tephrike". Oxford Dictionary of Byzantium. vol. 3. Oxford: Oxford University Press, str. 2025.
- ↑ Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture: Three-Volume Set. Oxford University Press.
- ↑ Centre, UNESCO World Heritage. "Great Mosque and Hospital of Divriği". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 5. novembra 2019.
Vir
[uredi | uredi kodo]- (Book cover) Oktay Aslanapa (1991). Anadolu'da ilk Türk mimarisi: Başlangıcı ve gelişmesi (Early Turkish architecture in Anatolia: Beginnings and development) (v turščini). AKM Publications, Ankara. ISBN 978-975-16-0264-0.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradno spletno mesto
- Divriği Great Mosque And Hospital
- »UNESCO file: Divriği Great Mosque and Hospital«. UNESCO.
- »Fact sheet: Great Mosque and Hospital of Divriği«. Archnet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2006.
- İbrahim Shaikh. »The Miracle of Divriği (full text and photos)«. The International Society for the History of Islamic Medicine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 12. maja 2021.
- Mustafa Güler, İlknur Aktuğ Kolay. »12. yüzyıl Anadolu Türk Camileri (12th century Turkish mosques in Anatolia)« (PDF) (v turščini). Istanbul Technical University Magazine (İtüdergi). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. julija 2007.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Geografsko | |
| Drugo | |
