Divriği

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Divriği
Mesto
Divrigi,Kale-S.jpg
Divriği na zemljevidu Turčije
Divriği na zemljevidu Turčije
Divriği se nahaja v Turčija
Divriği
Divriği
Divriği na zemljevidu Turčije
Koordinati: 39°22′N 38°07′E / 39.367°N 38.117°E / 39.367; 38.117Koordinati: 39°22′N 38°07′E / 39.367°N 38.117°E / 39.367; 38.117
DržavaZastava Turčije Turčija
RegijaOsrednja Anatolija
ProvincaSivas
Upravljanje
 • ŽupanHakan Gök
(Republikanska ljudska stranka (CHP))[1]
Površina
 • Okraj272.377 km2 km2
Prebivalstvo
 • Urbano
43.060 [2]
 • Okraj
16.272
 • Okraj gostota6 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletje (DST)UTC+3 (EEST)
Spletna stranwww.divrigi.bel.tr www.divrigi.bel.tr www.divrigi.bel.tr

Divriği (kurdsko Dîvrîgî), včasih tudi Divrik, je majhno mesto v turški provinci Sivas v osrednji Anatoliji. Mesto leži na položnem južnem bregu reke Çaltısuyu, pritoka reke Karasu. V Divriğiju sta Velika mošeja in bolnišnica, ki sta del Unescove svetovne kulturne dediščine.

Imena[uredi | uredi kodo]

V bizantinskem obdobju se je mesto imenovalo Tefrike (grško Τεφρική, Tefrike), armensko pa Tevrik (Տեւրիկ).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Mesto je okoli leta 850 ustanovil Karbeas, vodja pavličanov, heretične armenske sekte, ki se je držala dualistične kozmologije. Pavličani so mesto utrdili in ga v 9. stoletju imeli za zatočišče in prestolnico svoje države.[3]

Med vladanjem cesarja Bazilija I. Makedonca (867-886) so Tefrike zasedli Bizantinci, ga za nekaj časa po cesarju Leonu VI. Modremu (886 – 912) preimenovali v Leontokome in ga povišali v temo.[3]

V začetku 11. stoletja je bilo mesto del ozemlja, ki ga je armenski kralj Seneqerim-Hovhannes Vaspurakanski dobil v zameno za svojo zemljo v Vaspurakanu.[3]

Okoli leta 1071 je Divriği po bitki pri Manzikertu prišel pod oblast Sultanata Rum.[4] V 13. stoletju je bila na vrhu strmega hriba nad mestom zgrajena večina gradu, ki je zdaj v ruševinah.

Ozemlje okoli mesta je kmalu po bitki pri Manzikertu osvojil turkmenski vojščak Mengudžek Gazi. Med vladanjem Mengudžekidov je lokalni vladar Ahmedšah leta 1228/1229 naročil gradnjo divriške Velike mošeje (turško Divriği Ulu Camii), ki skoraj nedotaknjena še vedno stoji. Mošeja in k njej prizidana bolnišnica (turško Darüşşifa) sta zaradi arhitekture obeh stavb in izjemnih reliefov na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.[5] Še posebej zanimivi so reliefi z geometrijskimi in cvetličnimi motivi na glavnih vhodnih vratih.

Šport[uredi | uredi kodo]

Mesto ima nogometni klub DÇ Divriği, ki igra v turški tretji ali četrti ligi.

Znana meščana[uredi | uredi kodo]

  • Müslüm Doğan, turški politik kurdskega porekla
  • Nuri Demirağ, turški industrijalec in politik

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Şafak, Yeni (11. maj 2019). "Sivas Divriği Seçim Sonuçları – Divriği Yerel Seçim Sonuçları". Yeni Şafak (in Turkish). Pridobljeno 5. novembra 2019.
  2. "Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012". Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.
  3. 3,0 3,1 3,2 Foss, Clive. "Tephrike". Oxford Dictionary of Byzantium. vol. 3. Oxford: Oxford University Press, str. 2025.
  4. Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture: Three-Volume Set. Oxford University Press.
  5. Centre, UNESCO World Heritage. "Great Mosque and Hospital of Divriği". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 5. novembra 2019.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • (Book cover) Oktay Aslanapa (1991). Anadolu'da ilk Türk mimarisi: Başlangıcı ve gelişmesi (Early Turkish architecture in Anatolia: Beginnings and development) (turščina). AKM Publications, Ankara. ISBN 978-975-16-0264-0.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]