Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kraji Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote. [2] Azerbajdžan je konvencijo podpisal 16. decembra 1993 po razpadu Sovjetske zveze. [3]

Leta 2021 je imel Azerbajdžan na seznamu tri kraje. Prvi vpisan kraj je bilo Obzidano mesto Baku s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom leta 2000. Po potresu leta 2000, ki je v Bakuju povzročil znatno škodo, je bil kraj od leta 2003 do 2009 označen kot ogrožen.[4]

Kulturna krajina Gobustanska skalna umetnost je bila na seznam vpisana leta 2007. Leta 2013 je Odbor za varstvo kulturnih dobrin zaradi oboroženih spopadov tem dvema krajema dodelil okrepljeno zaščito.[5]

Najnovejše dodano mesto je bilo Zgodovinsko središče Šekija s Kanovo palačo leta 2019. Vsa tri mesta spadajo med kulturno dediščino. Na seznamu krajev, ki po mnenju Azerbajdžana izpolnjujejo kriterije za vpis na seznam, je še deset mest v tej državi.[3]

Seznam[uredi | uredi kodo]

Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.[6]

Kraj Slika Provinca Leto vpisa Referenčna številka in kriteriji Opis
Obzidano mesto Baku s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom Domes and an minaret in light-coloured stone Baku 2000 958; iv (kulturni) Staro obzidano mesto Baku kaže vplive več kultur, ki so bile na tem območju prisotne skozi zgodovino: zoroastrske, sasanidske, arabske, perzijske, širvanske, osmanske in ruske. Obrambno obzidje sega v 12. stoletje, tako kot Deviški stolp, zgrajen na prejšnjih zgradbah iz 7. do 6. stoletja pr. n. št. Širvanšahova palača je bila zgrajena v 15. stoletju. Od leta 2003 do 2009 je bilo območje zardi škode, ki je nastala v potresu v Bakuju leta 2000, uvrščeno na seznam ogrožene svetovne dediščine.[7][4]
Kulturna krajina Gobustan Rocks at the entrance to the park Garadag in Abšeron 2007 1076; iii (kulturni) Petroglifi na skalnih balvanih v Gobustanu pričajo o človeški prisotnosti na tem območju, ki traja 40.000 let. Obstaja več kot 6000 skalnih rezbarij s podobami človeških figur, rastlin, živali, pa tudi prizorov lova in ribolova. V obdobju po zadnjem ledeniškem maksimumu je bilo podnebje na tem območju toplejše in vlažnejše in rastlinstvo bujnejše kot danes. V varovanem pasu so tri območja s petroglifi. Poleg kamnite umetnosti so na tem območju našli tudi ostanke naselij in pokopališč.[8]
Zgodovinsko središče Šekija s Palačo šekijskh kanov Stained glass windows in the palace Šeki 2019 1549rev; ii, v (kulturni) Mesto Šeki (ali Šaki) leži pod Visokim Kavkazom in je bilo pomembno trgovsko mesto na trgovskih poteh preko Kavkaza. Zgodovinsko središče mesta je iz 18. stoletja. Zgrajeno je bilo potem, ko so staro mesto uničili hudourniki blata. Tradicionalne hiše imajo visoke dvokapne strehe. Mesto je obogatelo z gojenjem sviloprejke (Bombyx mori) in trgovanjem s kokoni v poznem 18. in 19. stoletju. Bogastvo mesta je opazno zlasti v kanovi palači in hišah trgovcev.[9]

Seznam predlogov[uredi | uredi kodo]

Razen krajev, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nove kraje, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na ta seznam je mogoč le, če je bil kraj prej na seznamu predlogov.[10] Azerbajdžan je imel leta 2021 na seznanu kandidatov deset krajev.[3]

* Kraji v več državah
Kraj Slika Lokacija Leto vpisa Unescovi kriteriji Opis
Atešgah, tempelj-muzej častilcev ognja Fire temple in stone, surrounded by walls Baku 1998 i, iii (kulturni) Ognjeni tempelj v Surakaniju, predmestju Bakuja, je bil eno glavnih središč zoroastrske religije v zgodovini. Sedanje stavbe so bile zgrajene v 17. stoletju. Aktivno bogoslužje se je v njih opravljalo do leta 1883. Kompleks je petkoten obzidan prostor z odprtim dvoriščem in kockastim oltarjem na sredini.[11]
Mavzoleji v Nahičevanu Garabaghlar Mausoleum with intricate decoration and two minarets in the background Nahičevan 1998 i, iv (kulturni) Predlog vsebuje več mavzolejev v Nahičevanu, vključno z mavzolejem v Garabaglarju (na sliki), mavzolejem Momine Katun, mavzolejem Jusifa ibn Kusejirja in mavzolejem v Gulustanu. Zgrajeni so bili v 12. stoletju za lokalne plemiče. Nekatere mavzoleje je zasnoval arhitekt Adžami Nahčivani. Mavzoleji imajo večinoma osmerokoten tloris in so okrašeni z glaziranimi opekami z dodelanimi vzorci.[12]
Jezero asfalta Binagadi z depoziti favne in flore iz 4. obdobja Skeleton of Rhinoceros binagadensis in a museum Baku 1998 viii, ix (naravni) Predlog zajema kotanje asfalta v Bakujski regiji. V kotanjah je obilje fosilov iz pliocena. Do zdaj so v njih odkrili okoli 50.000 kosti 40 vrst sesalcev, 120 vrst ptic, 100 vrst žuželk in več ostankov rarstlin. Med najdbami je bilo tudi okostje nosoroga (na sliki).[13]
Blatni stožec Lok-Batan Baku 1998 vii, viii, ix (naravni) Lok-Batan je vulkan v Bakujski regiji, ki bruha blato. Prvi dokumentirani izbruh je bil leta 1864, kateremu je do zdaj sledilo še okoli dvajset izbruhov. Depoziti okoli vulkana so iz pliocena.[14]
Gora "Bakujski oder" Baku 1998 viii, ix (naravni) Gora "Bakujski oder" je stratigrafski steber v Bakujski regiji, visok 70 metrov. Zanimiv je predvsem zaradi geoloških depozitov in paleontoloških ostankov.[15]
Obrambne zgradbe ob kaspijski obali Stone castle with walls and a tower več krajev 2001 (kulturni) Medtem ko je severna meja Azerbajdžana zaščitena s Kavkazom, je kaspijska obala predstavljala možno pot za invazije na Azerbajdžan. Sistem obrambnih trdnjav se je raztezal od Derbenta (zdaj v Rusiji) do polotoka Abšeron. Najožji prehod med goro Beš Barmag na skrajnem koncu Kavkaza in obalo Kaspijskega jezera je širok samo 11,75 km. Nekatere obrambne strukture iz 12. in 13. stoletja vključujejo Deviški stolp v Bakuju, zdaj potopljen grad Sabajil in grad Mardakan (na sliki).[16]
Zgodovinski in arhitekturni rezervat Suša Susha, view from above Šuša 2001 i, iv, v, vi (kulturni) Suša je bila glavno mesto Karabaškega kanata, enega od več neodvisnih kanato, ki so nastali v Zakavkazju v 18. stoletju. Suša, ki se nahaja visoko v gorah, najvišja točka je na nadmorski višini 1600 m, je bila dodatno utrjena z obzidjem in stolpi. Bila je pomembna postaja na svilni cesti.[17]
Zgodovinski in arhitekturni rezervat Ordubad Geysarriya monument, a building in light-coloured stone and brick Nahčivan 2001 i, iv, v (kulturni) Ordubad se nahaja pod gorami Zangezur. Bil je pomembna postojanka na svilni cesti. Prvo mesto se je imenovalo Gala. Ustanovljeno je bilo v 15. stoletju na bregu reke Ordubadčaj. V 17. in 18. stoletju so se trgovske dejavnosti preselile na drugo stran reke. Arhitektura Ordubada vključuje mošeje, tržnice, javna kopališča in karavanseraje.[18]
Srednjeveška gorska vas Hinalik Look at the village from above Quba 2020 iii, iv, v (kulturni) Hinalik je vas v Visokem Kavkazu na nadmorski višini 2.300 m, naseljena od bronaste dobe. Prebivalci v njeni okolici govorijo svoj jezik in imajo edinstveno kulturno izročilo. Njihova arhitektura in življenjski slog sta prilagojena življenju na velikih nadmorskih višinah.[19]
Narodni park Hirkan* Flamingos flying over reeds Lankaran in Astara 2020 ix, x (naravni) Nominacija vsebuje predlog, da bi se mešani gozdovi listavcev Kaspijskega Hirkana v Iranu, ki so na seznamu svetovne dediščine od leta 2019, razširili na enake gozdove v Azerbajdžanu. Listnati gozdovi rastejo med obalo Kaspijskega jezera in sušno notranjostjo. So pomembno območje biotske raznovrstnosti in dom perzijskega leoparda (Panthera pardus tulliana). V Azerbajdžanu so nominirana tri gozdna območja: Dangjaband, Khanbulan in dolina Istisučaj.[20][21][22]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "The World Heritage Convention". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. "Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno dne 3. februarja 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 "Azerbaijan". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2021. Pridobljeno dne 26 March 2021.
  4. 4,0 4,1 "World Heritage Committee removes Baku from Danger List welcoming improvements in the ancient city´s preservation". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2020. Pridobljeno dne 28. marca 2021.
  5. "Five World Heritage sites in Azerbaijan and Belgium granted "enhanced protection" in the event of armed conflict". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2021. Pridobljeno dne 28. marca 2021.
  6. "UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  7. "Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 28. marca 2021.
  8. "Gobustan Rock Art Cultural Landscape". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 28. marca 2021.
  9. "Historic Centre of Sheki with the Khan's Palace". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2019. Pridobljeno dne 28. marca 2021.
  10. "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  11. "Surakhany, Atashgyakh (Fire - worshippers, temple - museum at Surakhany)". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  12. "The mausoleum of Nakhichevan". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  13. ""Binegadi" 4th Period Fauna and Flora Deposit". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  14. ""Lok-Batan" Mud Cone". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  15. ""Baku Stage" Mountain". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  16. "The Caspian Shore Defensive Constructions". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  17. "Susha historical and architectural reserve". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2017. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  18. "Ordubad historical and architectural reserve". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  19. "Khinalig - medieval mountainous village". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  20. "Hirkan Forests (Azerbaijan)". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  21. "Hyrcanian Forests (Iran (Islamic Republic of))". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2021. Pridobljeno dne 26. marca 2021.
  22. "Hyrcanian Forests". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2020. Pridobljeno dne 26. marca 2021.

Zunanja povezava[uredi | uredi kodo]