Visoki Kavkaz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Visoki Kavkaz
Arkhyz.jpg
Gorska pokrajina Arhiz
Najvišja točka
VrhElbrus
Nadm. višina5.642 m
Koordinate43°21′18″N 42°26′31″E / 43.35500°N 42.44194°E / 43.35500; 42.44194
Dimenzije
Dolžina1.200 km Z-SZ do V-JV
Geografija
Kaukasus.jpg
Satellite image
DržaveRusija in GruzijaAzerbajdžan
Meji naMali Kavkaz

Visoki Kavkaz (azerbajdžansko Böyük Qafqaz, Бөјүк Гафгаз, بيوک قافقاز; gruzijsko დიდი კავკასიონი, Didi K'avk'asioni; rusko Большой Кавказ, Bol'šoj Kavkaz) je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.

Gorovje se razteza na približno 1200 kilometrih v smeri Z-SZ do V-JV, med polotokom Taman v Črnem morju do polootoka Abšeron v Kaspijskem jezeru: od zahodnega Kavkaza v bližini Sočija na severovzhodni obali Črnega morja in seže skoraj do Bakuja na Kaspijskem območju.

Gorovje je tradicionalno razdeljeno na tri dele:

  • Zahodni Kavkaz, od Črnega morja do gore Elbrus
  • Srednji Kavkaz, od gore Elbrus do gore Kazbek
  • Vzhodni Kavkaz, od gore Kazbek do Kaspijskega jezera

Na vlažnejšem Zahodnem Kavkazu so gore močno gozdnate (listavci do 1500 metrov), iglasti gozd do 2500 metrov in alpski travniki nad drevesno mejo). V bolj suhem vzhodnem Kavkazu so gore večinoma brez dreves.

Meja med Evropo in Azijo[uredi | uredi kodo]

Povodje Kavkaza nekateri štejejo tudi za mejo med vzhodno Evropo in zahodno Azijo. Evropski del severno od povodja je znan tudi kot Ciskavkazija; azijski del na jugu kot Zakavkazje, kjer prevladuje pogorje Nizki Kavkaz in katerega zahodni del se zbliža z vzhodno Anatolijo.[1]

Meja Rusije z Gruzijo in Azerbajdžanom poteka po večini dolžine Kavkaza. Gruzijska vojaška cesta (Darialska soteska) in Zakavška cesta prečkata to gorsko območje na nadmorskih višinah do 3000 metrov

Vode[uredi | uredi kodo]

Razvodje Kavkaza je bila meja med kavkaško provinco Ruskega imperija na severu in Osmanskim cesarstvom ter Perzijo na jugu leta 1801, vse do ruske zmage leta 1813 in Gulistanske pogodbe, ki je premaknila mejo Ruskega imperija tudi znotraj Zakavkazja.[2] Meja med Rusijo in Gruzijo še vedno sledi skoraj razvodju (razen zahodne meje Gruzije, ki se razprostira južno od razvodja in razen ozkega pasu ozemlja v severnem Mtskheta-Mtianetiju in severozahodnem Kahetiju, kjer se Gruzija razprostira severno od razvodja), medtem ko ima Azerbajdžan v svojem severovzhodnem kotu pet okrožij severno od razvodja (Davači, Khačmaz, Qusar, Siazan, Quba).

Vrhovi[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Trojice v Gergetiju, Gruzija, 14. st., z goro Kazbek v ozadju

Prelazi[uredi | uredi kodo]

Vrhovi Velikega Kavkaza
Vrhovi Velikega Kavkaza

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 18th-century definitions drew the boundary north of the Caucasus, across the Kuma–Manych Depression. This definition remained in use in the Soviet Union during the 20th century. In western literature, the continental boundary has been drawn along the Caucasus watershed since at least the mid-19th century. See e.g. Baron von Haxthausen, "Transcaucasia" (1854); review Dublin university magazine Douglas W. Freshfield, "Journey in the Caucasus", Proceedings of the Royal Geographical Society, Volumes 13–14, 1869.
  2. Encyclopædia Britannica o 1833, vol 5, p. 251.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]