Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacija območij svetovne dediščine v Gruziji. Kolhiški deževni gozdovi obsegajo sedem območij, prikazan je Grigoleti.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2] Gruzija je ratificirala konvencijo 4. novembra 1992.[3]

Od leta 2020 ima Gruzija štiri lokacije na seznamu in nadaljnjih štirinajst na poskusnem seznamu. Prvi dve mesti, vpisani na seznam, sta bili Zgodovinski spomeniki v Mcheti in dediščino, ki obsega stolnico Bagrati in samostan Gelati, leta 1994. Vendar pa je bila stolnica Bagrati zaradi velike rekonstrukcije, ki je škodila njeni celovitosti in avtentičnosti, uvrščena na seznam svetovne dediščine v nevarnosti leta 2010 in nato leta 2017 črtana s seznama svetovne dediščine. Zgornji Svaneti so bili uvrščeni na seznam leta 1996, zadnje uvrščeno območje pa so bili leta 2021 Kolhiški deževni gozdovi in ​​mokrišča. Slednje je edino naravno območje Gruzije, druga tri so kulturnega tipa.

Svetovna dediščina[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja mesta pod desetimi merili; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Merila od i do vi so kulturna, od vii do x pa naravna.[4]

World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa Kriterij Opis
Zgodovinski spomeniki v Mcheti Church on a top of the hill Mtskheta-Mtianeti 1994 708; iii, iv (kulturno) Mcheta je bila glavno mesto Gruzije od 3. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja in je še vedno središče gruzijske pravoslavne cerkve. To je bil kraj, kjer je bilo leta 337 krščanstvo razglašeno za uradno vero Gruzije. Samostan Džvari (na sliki) je iz 6. stoletja, medtem ko sta bila stolnica Svetichoveli in samostan Samtavro zgrajena v 11. stoletju na mestu prejšnjih cerkva. Spomeniki predstavljajo različne stopnje v razvoju srednjeveške sakralne arhitekture v regiji.[5]
Samostan Gelati Two church buildings in stone Imereti 1994 710; iv (kulturno) Samostan Gelati, mojstrovina gruzijske zlate dobe, je leta 1106 zgradil kralj David IV. Gruzijski in je bil v srednjem veku eno glavnih kulturnih in intelektualnih središč v Gruziji. Imel je akademijo, ki je zaposlovala nekatere najbolj slavne gruzijske znanstvenike, teologe in filozofe, od katerih so bili mnogi pred tem dejavni v različnih pravoslavnih samostanih v tujini, na primer iz Manganove akademije v Konstantinoplu. V času vpisa je svetovna dediščina vključevala tudi stolnico Bagrati. Med letoma 2010 in 2017 je bila uvrščena na seznam ogroženih zaradi velike rekonstrukcije, ki je škodila njeni celovitosti in avtentičnosti. Leta 2017 je bila stolnica Bagrati odstranjena s seznama svetovne dediščine, samostan Gelati pa iz seznama ogroženih.[6][7]
Zgornji Svaneti Stone towers in a mountain landscape Samegrelo-Zemo Svaneti 1996 709; iv, v (kulturno) Zgornji Svaneti je dolina ob reki Enguri med Kavkazom in gorovjem Svaneti. Svanetske skupnosti so se prilagodile življenju v gorskih območjih. Najizrazitejša arhitekturna posebnost vasi so srednjeveški kamniti stolpi, ki so imeli tako obrambno kot stanovanjsko funkcijo. V vasi Čažaši je ohranjenih več kot 200 stolpov in hiš[8]
Kolhiški deževni gozdovi in ​​mokrišča Forest and river from above Samegrelo-Zemo Svaneti, Guria, Adjara 2021 1616; ix, x (naravno) Obalna regija Gruzije (zgodovinska Kolhida) je prekrita z mokrišči, gozdovi, šotnimi barji, jezeri in peščenimi sipinami. Nekatera območja so zaščitena kot Ramsarska območja. So pomembne točke biotske raznovrstnosti in služijo kot postanek na selitvenih poteh ptic, kot so črna štorklja, navadni žerjav in velika čaplja. Svetovna dediščina obsega sedem posesti: Kintriši-Mtirala in Ispani v Adžariji, Grigoleti in Imnati v Guriah ter Pičora, Nabada in Čuria v Samegrelo-Zemo Svanetiju. V Gruziji jih upravljajo kot dele narodnega parka Kolheti (na sliki), strogega naravnega rezervata Kintriši, zavarovano območje Kobuleti in narodnega parka Mtirala.[9][10]

Poskusni seznam[uredi | uredi kodo]

Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.[11] Od 2020, Georgia maintains fourteen properties on its tentative list.[3]

Tentative sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa Kriterij Opis
Samostan Alaverdi Church from far, field in front, hills in the back Kaheti 2007 iv, vi (kulturno) Cerkev je bila zgrajena v prvi polovici 11. stoletja na mestu samostana iz 6. stoletja. Z višino 50 metrov je najvišja v Gruziji in ima zelo prostorno notranjost. Kompleks je obdan z utrjenim obzidjem.[12]
Ananuri Monastery above the lake, hills in the background Mcheta-Mtianeti 2007 iii (kulturno) Grajski kompleks Ananuri, zgrajen v 17. stoletju, stoji ob Gruzijski vojaški cesti. Obsega več cerkva z lepimi stenskimi slikami in stenskimi reliefi. Cerkev Device Marije je grobišče eristavijev (vojvod) Aragvijev.[13]
David Gareja samostani in puščavnice Caves with masonry around, part of the monastery Kaheti 2007 i, ii, iii, iv, v, vi, vii, x (mešano) Gruzijski pravoslavni samostanski kompleks obsega 19 srednjeveških samostanov s približno 5000 celicami za menihe. Prve samostane je v 6. stoletju ustanovil sveti David Gareja, eden od trinajstih asirskih očetov, ki so prišli v Gruzijo. Samostani so med 10. in 13. stoletjem doživeli zlato dobo, po mongolskih vpadih so propadli in v 17. in 18. stoletju doživeli preporod v manjšem obsegu. V cerkvah so ohranjene stenske poslikave iz različnih obdobij. Na tem območju so našli tudi ostanke naselbin iz bronaste in železne dobe.[14]
Arheološko najdišče hominidov Dmanisi A skull from an early hominid Kvemo Kartli 2007 iii, v (kulturno) Ostanki hominida, najdeni v Dmanisiju, pripadajo nekaterim najzgodnejšim fosilom hominida zunaj Afrike. Izkopavanja potekajo od leta 1983. Na najdišču je bilo najdenih več lobanj, zob, postkranialnih ostankov ter kamnitih artefaktov in živalskih ostankov. Datirane so bile pred 1,75 milijona let in predstavljajo pomembno stopnjo v človeški evoluciji.[15]
Cerkev nadangelov Gremi in kraljevi stolp Church and tower above the town Kaheti 2007 ii, iii (kulturno) Gremi, mesto ob svilni poti, je bilo glavno mesto kraljevine Kaketi, dokler ga v 17. stoletju ni uničil [[Safavidi|safavidski]g šah Abas in pustil v ruševinah. Cerkev nadangelov je leta 1565 dal zgraditi kralj Levan in predstavlja razvoj gruzijske cerkvene arhitekture. Ob cerkvi stoji trinadstropni stolp z zvonikom na vrhu.[16]
Cerkev v Kveteri Church with a green roof Kaheti 2007 iii, iv (kulturno) Cerkev v Kveteri je bila zgrajena v 10. stoletju znotraj kompleksa trdnjave. Arhitekturno je izpeljanka cerkve Džvari v Mcheti. Je majhna cerkev s tlorisom štiriapsidnega križa s štirimi nišami med apsidami.[17]
Mta-Tušeti Stone houses with several towers, hill in the background Kaheti 2007 iv, v, vii, x (mešano) Mta-Tušeti je regija na pobočju Kavkaza. Habitati na pobočjih gora se spreminjajo od gozdov do visokih travnikov do subniveanskega pasu in vsak je dom številnim živalim in rastlinam. Za ljudsko arhitekturo v regiji so značilne stavbe, podobne trdnjavam, podobnim tistim v Svanetih.[18]
Stolnica v Nikortsmindi Church, photo from below Rača 2007 ii, iv (kulturno) Stolnica v Nikortsmindi, eden najpomembnejših srednjeveških spomenikov v Gruziji, je bila zgrajena v začetku 11. stoletja v času vladavine kralja Bagrata III. Cerkev ima šesterokotno zasnovo in je okrašena z reliefi, ki prikazujejo verske teme. Notranjost krasijo poslikave iz 16. in 17. stoletja.[19]
Stolnica Samtavisi Stone church with a prominent cross on one of the walls Šida Kartli 2007 iv (kulturno) Stolnica Samtavisi je bila zgrajena leta 1030 in je bila v 15. stoletju obsežno prenovljena, vključno z obnovo kupole in zahodne stene. Glede na arhitekturni razvoj je cerkev uvedla nov slog okrasja z velikim okrasnim križem na vzhodni fasadi in rombovim vzorcem. V notranjosti so ostali delci fresk iz 17. stoletja.[20]
Šatili Stone houses with several towers, hill in the background Mcheta-Mtianeti 2007 v (kulturno) Šatili je gorska vas na nadmorski višini 1400 metrov v soteski reke Argun. Vas je trdnjavski kompleks s stavbami, ki služijo tako stanovanjski kot obrambni funkciji. Vas izvira iz poznega srednjega veka in zgodnjega novega veka.[21]
Zgodovinsko okrožje Tbilisi View at the Tbilisi from the river in the Narikala fortress direction Tbilisi 2007 ii, iii, iv, v, vi (kulturno) Tbilisi, glavno mesto Gruzije, je bilo pomembno mesto ob svilni poti in glavno središče v regiji Kavkaza. Ustanovljen je bil v 5. stoletju našega štetja in je bil zaznamovan z vplivi različnih kultur. Mesto je na bregovih reke Mtkvari in ga nadzoruje trdnjava Narikala. Tipične značilnosti Tbilisija so balkoni in dvorišča stanovanjskih hiš.[22]
Upliscihe jamsko mesto Touristing looking at the caves Šida Kartli 2007 ii, iii, iv, v (kulturno) Prve sledi človeškega obiska v Uplisciheju segajo v 2. tisočletje pred našim štetjem. Bilo je pomembno središče v helenističnem obdobju in pozni antiki, doseglo še en razcvet od 9. do 11. stoletja in je bilo dokončno opustošeno med mongolskimi napadi v 13. stoletju. Mesto je vklesano v skalo, vključno s kompleksom palač in triladijsko baziliko iz 6. stoletja. Nekatere jame imajo zapletene okraske.[23]
Vani Golden diadem featuring lions and boars Imereti 2007 ii, iii, vi (kulturno) Vani je bilo starodavno mesto v zgodovinski regiji Kolhida, ki je bilo naseljeno od 7. do 1. stoletja pred našim štetjem. Bilo je politično in versko središče območja. V helenističnem obdobju je mesto videlo pomemben vpliv grške kulture glede na arhitekturo, nakit in pogrebne običaje. Arheološka izkopavanja so odkrila veliko število artefaktov, ki so zdaj na ogled v Gruzijskem narodnem muzeju v Tbilisiju.[24]
Vardzia-Khertvisi Hill with caves Samche–Džavaheti 2007 ii, iii, iv, v, vi, vii (mešano) Ta nominacija zajema sotesko reke Mtkvari v dolžini 18 kilometrov med trdnjavo Khertvisi in skalnim samostanom v Vardzii, ki je bil zgrajen v 12. in 13. stoletju. Človeška naselja so bila prilagojena razporeditvi pokrajine.[25]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Georgia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 26. marca 2021.
  4. ↑ »Unescov center svetovne dediščine – Merila za izbor«. Unescov center za svetovno dediščino. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  5. ↑ »Historical Monuments of Mtskheta«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 8. decembra 2005. Pridobljeno 26. marca 2021.
  6. ↑ »Gelati Monastery, Georgia, removed from UNESCO's List of World Heritage in Danger«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 15. julija 2017. Pridobljeno 23. aprila 2018.
  7. ↑ »Gelati Monastery«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2005. Pridobljeno 26. marca 2021.
  8. ↑ »Upper Svaneti«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2021. Pridobljeno 26. marca 2021.
  9. ↑ »Colchis Wetlands and Forests«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2021. Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  10. ↑ »Georgia's Colchic Rainforests, Wetlands Granted World Heritage Status«. Civil Georgia. 27. julij 2021. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2021. Pridobljeno 31. julija 2021.
  11. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 7. oktobra 2010.
  12. ↑ »Alaverdi Cathedral«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. julija 2019. Pridobljeno 3. aprila 2021.
  13. ↑ »Ananuri«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2020. Pridobljeno 3. aprila 2021.
  14. ↑ »David Gareji Monasteries and Hermitage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2020. Pridobljeno 3. aprila 2021.
  15. ↑ »Dmanisi Hominid Archaeological Site«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2019. Pridobljeno 3. aprila 2021.
  16. ↑ »Gremi Church of Archangels and Royal Tower«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 3. aprila 2021.
  17. ↑ »Kvetera Church«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 5. avgusta 2020. Pridobljeno 3. aprila 2021.
  18. ↑ »Mta-Tusheti«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 30. oktobra 2020. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  19. ↑ »Nicortsminda Cathedral«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 11. avgusta 2020. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  20. ↑ »Samtavisi Cathedral«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  21. ↑ »Shatili«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 28. januarja 2021. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  22. ↑ »Tbilisi Historic District«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2020. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  23. ↑ »Uplistsikhe Cave Town«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. aprila 2021. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  24. ↑ »Vani«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  25. ↑ »Vardzia-Khertvisi«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 6. aprila 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Gruziji&oldid=6237833«