Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori se nahaja v Črna gora
Stečki- Plužine
Stečki-
Plužine
Stečki-Žabljak
Stečki-Žabljak
Kraji Unescove svetovne dediščine v Črni gori

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1] Črna gora je po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije, podpisnice konvencije, ratificirala konvencijo 3. junija 2006.[2]

Od leta 2018 so na seznamu štirje kraji v Črni gori, še šest mest pa je na okvirnem seznamu in jih bo mogoče obravnavati v prihodnost. Prvo mesto na seznamu je dobila Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor, vpisana na 3. zasedanju Unesca leta 1979.[3] Narodni park Durmitor je bil vpisan leta 1980 in razširjen leta 2005.[4]

Ti dve mesti sta bili dodani na seznam, ko je bila Črna gora še del Jugoslavije. Po osamosvojitvi Črne gore sta bili na seznam dodani še dve nadnacionalni mesti: najdišče srednjeveških nagrobnikov stečkov, vpisano leta 2016, ki ga Črna gora deli z Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Srbijo,[5] ter mreža beneških obrambnih del med 15. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da Mar, med njimi Obrambni sistem Kotorja, zgrajena v 16. in 17. stoletju, ki jo deli s Hrvaško in Italijo.[6] Narodni park Durmitor spada med naravne znamenitosti, preostale tri pa so kulturne znamenitosti, kot določajo izbirna merila organizacije.[2]

Naravna in kulturno-zgodovinska dediščina Kotorja je bila zaradi poškodb v potresu na začetku leta 1979 takoj po vpisu uvrščena na seznam ogrožene dediščine. Po obnovi, ki jo je v veliki meri financiral UNESCO, je bil Kotor leta 2003 umaknjen s seznama ogroženih mest.[7]

Seznam[uredi | uredi kodo]

Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.[8]

  * Mesto v več državah
Mesto Slika Lokacija
(občina)
Leto vpisa Referenčna številka in kriteriji Opis
Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor Kotor Kotor, Hercegnovi in Tivat 1979 125; i, ii, iii, iv (kulturni) Zaliv Boka Kotorska, naravno strateško pristanišče v vzhodnem Jadranu, je bila v srednjem veku pomembno središče umetnosti in trgovine. Bogastvo regije se kaže v arhitekturi, utrdbah, odprtih mestih in naseljih, palačah, verskih zgradbah in njihovi skladni umestitvi na obdelane terase na pobočjih visokih kamnitih hribov. V naravno-kulturno regijo so vključena mesta Kotor, Perast in Risan in utrdbe mesta Kotor. Od leta 1979 do 2003 je bila regija zaradi potresa v Črni gori leta 1979 uvrščena na seznam ogrožene dediščine. Leta 2012 in 2015 so bile meje regije rahlo spremenjene.[9]
Narodni park Durmitor Durmitor Žabljak 1980 100; vii, viii, x (naravni) Durmitor je apnenčast gorski masiv in del Dinarskih Alp. Ledeniki so vanj izdolbli globoke rečne kanjone. Kanjon reke Tare je globok 1300 m in zato najgloblja rečna soteska v Evropi. Na Durmitorju je 18 jedeniških jezer, od katerih je največje Črno jezero. Durmitor je biološko zelo raznolik.[10] Meje zaščitenega območja so se zaradi sprememb meja narodnega parka leta 2005 malo spremenile.[11]
Stečki - srednjeveški nagrobni spomeniki* Žabljak, Plužine 2016 1504; iii, vi (kulturni) Srednjeveški nagrobniki stečki so monoliti, značilni za Bosno in Hercegovino in dele Hrvaške, Srbije in Črne gore. Stečki so se prvič pojavili v 12. stoletju in dosegli vrh v 14. in 15. stoletju. V Črni gori so tri mesta s stečki, dve v Žabljaku in eno v Plužinah.[5]
Beneške utrdbe iz 16. in 17. stoletja* Kotor 2017 1533; iii, iv (kulturni) Na seznamu beneških utrdb je petnajst trdnjav v Italiji, Hrvaški in Črni gori, zgrajenih od Lombardije v Italiji in na vzhodni jadranski obali do Črne gore na razdalji več kot 1000 km. Zasnova trdnjav je sodobna (alla moderna), prilagojena rabi strelnega orožja in topništva. Uvedba smodnika ja sprožila pomemben premik v vojaških tehnikah in arhitekturi. V niz beneških utrdb spada obrambni sistem mesta Kotor.[12]

Seznam predlogov[uredi | uredi kodo]

Poleg mest, ki so že uvrščena na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nova mesta, ki bi se lahko uvrstila na seznam svetovne dediščine. Imenovanja so mogoča le, če je bilo mesto prej uvrščeno na seznam predlogov.[13] Črna gora ima od leta 2018 na svojem okvirnem seznamu šest predlogov.[14]

Mesto Slika Lokacija (občina) Leto vpisa Kriteriji Opis
Zgodovinsko jedro Cetinja Cetinje 2010 ii, iii, vi (kulturni) Cetinje je bilo dolgo časa prestolnica Črne gore in pomembno versko središče. Ustanovljeno je bilo v 15. stoletju in v 19. stoletju doživelo velik urbani razvoj.[15]
Staro mestno jedro Bara Bar 2010 ii iii, v (kulturni) Pristaniško mesto Bar na jugu Črne gore je mešanica sredozemskih kultur: ilirske, helenistične, rimske, bizantinske, slovanske, beneške in osmanske. Je pomembno arheološko najdišče iz srednjeveškega obdobja.[16]
Doclea Podgorica 2010 ii iii, vi (kulturni) Doclea je bila tipično rimsko mesto s forumom, templji, javnimi kopališči in mestnimi vilami. V 5. stoletju so jo opustošili Zahodni in Vzhodni Goti. V 9. stoletju so jo delno oživili. Pred mestom so odkrili rimsko nekropolo.[17]
Narodni park Biogradska Gora Kolašin 2010 vii, viii, x (naravni) Narodni park je eden zadnjih evropskih pragozdov z zelo raznolikim rastjem. Obsega porečje Biograda v središču parka in gorski masiv Belasica. Gore dosegajo višino preko 2000 m. V njih je šest ledeniških jezer.[18]
Staro mesto Ulcinj Ulcinj 2018 ii, iv, v (kulturni) V starem Ulcinju so ohranjene kulture več zgodovinskih obdobij, kar dokazujejo arheološka odkritja in arhitektura zgradb. Mesto je tudi izjemen primer tradicionalnih naselij, ki so se stalno prilagajala konfiguraciji zemljišča na eni od najbolj prepoznavnih točk črnogorske obale.[19]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* Kolašin 2019 i, x (naravni) Cilj nominacije je med karpatske bukove gozdove vključiti tudi tiste v Narodnem parku Biogradska Gora. Za nedotaknjeni gozdni rezervat Biogradska Gora so značilni številni zapleteni ekološki sistemi z velikim številom endemičnih in redkih rastlinskih in živalskih vrst.[20]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  2. 2,0 2,1 "Montenegro". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 19. decembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  3. "Natural and Culturo-Historical Region of Kotor". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 2. oktobra 2017. Pridobljeno 14. septembra 2017.
  4. "Durmitor National Park". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 24. decembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  5. 5,0 5,1 "Stećci Medieval Tombstone Graveyards". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 17. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  6. "Venetian Works of Defence between the 16th and 17th Centuries: Stato da Terra – Western Stato da Mar". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 6. septembra 2017. Pridobljeno 30. avgusta 2017.
  7. "WHC-03/27.COM/24" (PDF). UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano (PDF) iz izvirnika 29. junija 2013. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  8. "UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  9. »Natural and Culturo-Historical Region of Kotor«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. decembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  10. "UNESCO World Heritage Centre Decision – 29 COM 8B.15". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 14. oktobra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  11. »UNESCO World Heritage Centre Decision – 29 COM 8B.15«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  12. "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists: Montenegro". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. oktobra 2015. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  13. "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  14. "UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists: Montenegro". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. oktobra 2015. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  15. »Cetinje Historic Core«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  16. »Old Town of Bar«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  17. »Doclea«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  18. »'Biogradska gora' National Park«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. septembra 2017. Pridobljeno 25. decembra 2017.
  19. »Ulcinj Old town«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2018. Pridobljeno 3. julija 2018.
  20. »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe (Montenegro)«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2018. Pridobljeno 2. julija 2018.