Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Območja svetovne dediščine v Estoniji. Modre pike označujejo Struvejev geodetski lok.

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Estonija je konvencijo sprejela 27. oktobra 1995, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam. Prvo območje, dodano na seznam, je bilo zgodovinsko središče (staro mestno jedro) Talina leta 1997.[2] Drugo območje, Struvejev geodetski lok, je bilo dodano leta 2005. To je transnacionalno območje in si ga deli z devetimi drugimi državami. Obe lokaciji sta kulturni znamenitosti. Poleg svojih območij svetovne dediščine ima Estonija tudi tri nepremičnine na svojem poskusnem seznamu.

Svetovna dediščina[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[3]

  * Transnational site
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Zgodovinsko središče (staro mestno jedro) Talina Tallinn old town Talin 1997 822; ii, iv (kulturno) Zgodovinsko središče Talina je izjemen primer srednjeveškega severnoevropskega trgovskega mesta. Mesto se je začelo okoli gradu iz 13. stoletja, ki so ga zgradili vitezi Tevtonskega reda. Od 13. do 16. stoletja je bilo mesto pomembno središče Hanzeatske lige in ena najbolj oddaljenih postojank lige. Hanzeatski Talin je bil bogato mesto, kar dokazujejo razkošne javne stavbe, vključno s cerkvami, mestno hišo in trgovskimi hišami. Obzidje Talina, zgrajeno v 13. stoletju, je v veliki meri ohranjeno še danes.[4]
Struvejev geodetski lok* Old Tartu Observatory župnija Väike-Maarja, Tartu 2005 1187, ii, iii, vi
(kulturno)
Struvejev geodetski lok je niz triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od Hammerfesta na Norveškem do Črnega morja. Točke je postavil v raziskavi astronom Friedrich Georg Wilhelm von Struve, ki je prvi izvedel natančno izmero dolgega odseka poldnevnika, kar je pomagalo ugotoviti velikost in obliko Zemlje. Prvotno je bilo 265 postajnih točk. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od tega tri v Estoniji. Na sliki je Stari observatorij Univerze v Tartuju.[5]

Poskusni seznam[uredi | uredi kodo]

Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete samo, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.[6] As of 2019, Estonia lists three properties on its tentative list.[2]

Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Trdnjava Kuressaare Kuressaare Castle Kuressaare 2002 iv (kulturno) Trdnjava Kuressaare se prvič omenja leta 1381. Zgrajena je bila za škofa v poznogotskem slogu. Med 15. in 17. stoletjem so bile dodane okoliške utrdbe, nekatere so bile kasneje odstranjene, nekatere pa obnovljene v 20. stoletju. Danes je trdnjava najbolj priljubljena turistična destinacija na otoku Saaremaa. Mestni park je naravni rezervat s številnimi rastlinskimi vrstami.[7]
Baltski klif Päite cliff Western Estonia 2004 vii, viii, ix, x (naravno) Baltski klif je apnenčasta pečina, 250 kilometrov njegove dolžine leži v Estoniji. Pečina razgalja sedimentne kamnine, stare do 500 milijonov let, ki jih tektonski procesi niso poškodovali in vsebujejo obilico dobro ohranjenih fosilov. Služijo kot dragocena osnova za kompilacijo regionalne in lokalne stratigrafske klasifikacije kambrija in ordovicija.[8]
Gozdnati travniki (Laelatu, Kalli-Nedrema, Mäepea, Allika, Tagamõisa, Loode, Koiva, Halliste) Laelatu Wooded Meadow osem lokacij 2004 (mešano) Gozdnati travniki so redke lesne površine, ki jih redno kosimo ali pasemo. Podobni so parkom, vendar obstajajo že tisočletja in so bili ključni pri podpori živinoreje. V tej nominaciji je izbranih osem reprezentativnih travnikov.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. 2,0 2,1 »Estonia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2019. Pridobljeno 24. novembra 2019.
  3. »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  4. »Historic Centre (Old Town) of Tallinn – UNESCO World Heritage Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 5. januarja 2020. Pridobljeno 28. decembra 2019.
  5. »Struve Geodetic Arc«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  6. »Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 7. oktobra 2010.
  7. »Kuressaare Fortress«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2019. Pridobljeno 28. decembra 2019.
  8. »Baltic Klint«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2019. Pridobljeno 28. decembra 2019.
  9. »Wooded meadows (Laelatu, Kalli-Nedrema, Mäepea, Allika, Tagamoisa, Loode, Koiva, Halliste)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2019. Pridobljeno 28. decembra 2019.