Samostan Samtavro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Samostan Samtavro
სამთავროს მონასტერი
Mtskheta, Georgia — Samtavro Transfiguration Orthodox Church.jpg  *
Samostan Samtavro se nahaja v Gruzija
Samostan Samtavro
Samostan Samtavro
41°50′47″N 44°43′03″E / 41.84639°N 44.71750°E / 41.84639; 44.71750Koordinati: 41°50′47″N 44°43′03″E / 41.84639°N 44.71750°E / 41.84639; 44.71750
KrajMcheta, Mcheta-Mtianeti
DržavaGruzija
Verska skupnostgruzinska pravoslavna cerkev
Zgodovina
ZgradilMiniran III. Iberijski
Arhitektura
Vrsta arhitekturecerkev
SlogSrediščni tloris s štirimi apsidami
Konec gradnje4. stoletje
Unescova svetovna dediščina
DelHistorical Monuments of Mtskheta
Zgodovinski spomeniki v Mcheti
KriterijKulturno: iii, iv
Referenca[708 708]
Vpis1994 (18. zasedanje)
Grobnica Miriana in Nane

Samostan Samtavro (gruzinsko სამთავროს მონასტერი) je pravoslavni krščanski samostanski kompleks, ki združuje preobrazbeno cerkev Samtavro in ženski samostan sv. Nine v mestu Mcheta, v Gruziji. Verjetno ga je v 4. stoletju zgradil kralj Mirian III., v 11. stoletju pa sta ga kralj Jurij I. in katolikos-patriarh Melčizedek I. rekonstruirala. Samtavro je pomemben zgodnje in visoko srednjeveški zgodovinski in arhitekturni spomenik, ki ga je zaščitil tudi UNESCO. Cerkev Samtavro je tempelj s tlorisom križa v kvadratu, z elementi in okraski, značilnimi za gruzijsko arhitekturo 11. stoletja. Znani gruzijski svetnik, menih Gabrijel, je pokopan na dvorišču cerkve Samtavro.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samostan je bil zgrajen na severozahodnem delu starega mesta Mcheta. Na žalost ne obstajajo zapisi, ki bi govorili o času nastanka oziroma gradnje. Glede na gruzijske hagiografske vire je bil samostan ustanovljen v 4. stoletju, v času vladavine kralja Miriana III. Iberijskega, Ko je tukaj zgradil majhno cerkev Svete Nine v povezavi s spreobrnitvijo Gruzije v krščanstvo. Mirian in njegova žena Nina sta bila pokopana v samostanu.

Ime Samtavro lahko iz gruzijskega jezika prevedemo kot 'vladarjevo mesto' (მთავარა [mtavara], kar pomeni 'vladar'). Glavni tempelj je slogovno datiran v prvo polovico 11. stoletja in je bil verjetno zgrajen ali obnovljen kmalu po stolnici sv. Čovelija pod katolikosom patriarhom Melčizedekom I. Kupola je bila uničena leta 1283 zaradi potresa in obnovljena med koncem 13. in začetkom 14. stoletja. Približno v isti čas datira oltarni ikonostas. Na fasadi so bile narejene tudi manjše obnove. Obzidje, ki obdaja samostan, je bilo zgrajeno v poznem srednjem veku, zvonik je bil dodan v 16. stoletju. Prvotne freske niso ohranjene, zdajšnje so bile naslikane v 16. in 17. stoletju. Ostale prenove so bile narejene v 17. stoletju in pozneje. Nagrobna kamna za Miriana in njegovo ženo Nano sta bila narejena v 19. stoletju.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Dekoracije južne fasade in kupole

Cerkev Samtavro je tipičen primer templja v obliki križa v kvadratu. Kupola je naslonjena na dva slopa in štrleče stene oltarja. Kot kasnejša rekonstrukcija se kupola ne ujema s splošnimi razmerji in slogom 11. stoletja. Cerkev ima dva vhoda: južnega s portalom in zahodnega. Fasade so narejene iz rumenega in rjavega kamna. Portal, okrašen z loki, ima tudi precej fine okrasne rezbarije na stropu. Notranjost je dobro osvetljena z okni, tako na kupoli kot na vseh štirih stenah cerkve.

V skladu s standardi iz 11. stoletja, s poudarkom na razliki osvetlitve, so fasade bogato okrašene, vendar različno. Tak dualizem za to obdobje ni običajen [1]. Poudarek je bil narejen na južni in severni fasadi. Dekoracije južne fasade so precej fine, na severni pa bolj grobe. Ideja arhitekta je bila izraziti učinek gibanja linij. Vzhodna fasada je bolj zadržana. Večino kontrasta tu ustvarjajo trikotne niše. Loki in okna imajo znake poznejših sprememb, vključno z dodatkom križa na steni. Dekoracije zahodne fasade so še bolj preproste. Portal je novejši.

V kupoli in oltarju so ostanki fresk.

Poleg glavnega templja ima samostan še manjšo cerkev, zvonik, valjast stolp, ostanke palače in nekaj sodobnih struktur, vse obdano z obzidjem.

Cerkev sv. Nine

Zvonik, ki leži v severozahodnem vogalu obzidja je trinadstropen. V pritličju je vhod na ozemlje, prvo nadstropje je služilo tako za opazovanje kot za bivanje, drugo nadstropje pa je odprt zvonik.

Majhna cerkev, ki stoji desno od vhoda, je bila večkrat prezidana. Prvotno jo je zgradila sveta Nina Kapadokijska, ki je Gruzijo spreobrnila v krščanstvo.

Grobnice[uredi | uredi kodo]

Grobnici kralja Miriana III. in njegove žene Nane najdemo v notranjosti cerkve na jugozahodnem delu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Джанберидзе Н., Мачабели К. (1981) Тбилиси. Мцхета. Москва: Искусство, 255 c. (In Russian)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Джанберидзе Н., Мачабели К. (1981) Тбилиси. Мцхета. Москва: Искусство, 255 c. (In Russian)
  • Закарая, П. (1983) Памятники Восточной Грузии. Искусство, Москва, 376 с. (In Russian)


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]