Vikinška krožna utrdba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pogled iz zraka na vikinško krožno utrdbo Trelleborg blizu Slagelseja na Danskem. To je bila prva ponovno odkrita vikinška krožna utrdba in geometrija je jasno vidna.

Vikinška krožna utrdba ali utrdba tipa Trelleborg[1] je vrsta okrogle utrdbe posebne zasnove, zgrajene v Skandinaviji v vikinški dobi. Skupaj so lahko znane tudi kot trelleborgs. Te utrdbe imajo strogo krožno obliko, s cestami in vrati, ki kažejo v štirih smereh sveta. Včasih so delno obkrožene z naprednejšim obzidjem, čeprav ne vedno krožno.

Trenutno je skupno sedem znanih vikinških krožnih utrdb, ki so na Danskem in v Skaniji na Švedskem. Mnoge od njih so datirane v obdobje vladavine Harolda Modrozobega Danskega, ok. 980-ih. Njihov natančen namen je predmet razprave.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ta posebna vrsta utrdbe je dobila ime po prvem odkritem primeru: Trelleborg pri Slagelseju, izkopanem v letih 1936–1941. Tradicionalno je bilo ime trelleborg prevedeno in razloženo kot »trdnjava, ki so jo zgradili sužnji«, saj je bila staronordijska beseda za sužnja thrall (sodobna beseda je træl v danščini in träl v švedščini), borg pa pomeni utrdba ali mesto. Verjetna razlaga je tudi beseda trel (mn. trelle) in se nanaša na lesene drogove, ki pokrivajo obe strani zaščitnih okroglih sten.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Okrog leta 974 je danski vikinški kralj Harald Modrozobi izgubil nadzor nad Danevirkejem in deli južne Jutlandije v roke Sasov. Celoten kompleks utrdb, mostov in cest, ki so bili zgrajeni okoli leta 980, nekateri domnevajo, da je Haraldovo delo in del večjega obrambnega sistema. Utrdbe podobne zasnove in datuma so bile najdene okoli drugih starih mest v Skandinaviji, na primer v Aarhusu, vendar nimajo popolne krožne oblike izrazitih obročastih trdnjav.[3] Večina utrdb je bila datirana v obdobje vladavine Haralda Modrozobega, ki je trajalo od ok. 958 do 986. Utrdba v Borgebyju pa je datirana v ok. 1000, čeprav natančen datum ni določen, je možno, da je bila zgrajena tudi kot del njegovega prizadevanja za utrdbo.[4]

Natančen namen utrdb ni znan. Nekateri zgodovinarji trdijo, da so delovale kot vojašnice ali poligoni za usposabljanje v času Svena Vilobradega. Vendar je bolj verjetno, da so bile mišljene kot obrambne utrdbe ob strateških trgovskih točkah in/ali upravnih postojankah nastajajoče države.[5] Soren Sindbæk je ponudil hipotezo, da so utrdbe lokalnemu prebivalstvu omogočale, da so znotraj obzidja iskali zavetje pred sovražnikom, medtem ko so čakali na pomoč prijateljskih sil od daleč; to pomeni, da so utrdbe pomagale Haraldu Modremu nadzorovati obsežno ozemlje in poslati svojo vojsko na določen del svojega ozemlja, ne da bi skrbel, da bodo nebranjeni deli osvojeni ali izropani. Drugi so razpravljali o tem, ali so bile utrdbe obrambne strukture, vojaške utrdbe ali so služile predvsem kot vojašnice, pa tudi o gospodarskem, verskem in simbolnem pomenu utrdb.[6]

Številne utrdbe so bile do konca vikinške dobe zapuščene. Več jih je bilo obdanih z drugimi naselji, kot je Nonnebakken, ki zdaj leži pod Odensejem, in Trelleborgen pod mestom Trelleborg. Druge so bile pozabljene in so se umaknile v pokrajino. Sodobno ponovno odkrivanje teh najdišč se je začelo v 1930-ih z izkopavanjem Trelleborga. Od takrat je bilo v vikinških krožnih utrdb uradno priznanih skupno sedem mest. Možna osma lokacija v Helsingborgu je bila predlagana leta 2009 po arheoloških izkopavanjih od leta 1987. Krožna utrdba Helsingborg je bila morda največja od vseh s premerom 270 m. Predlagano je bilo tudi drugo mesto v Ryggeju, vendar ni potrjeno.[7]

Satelitska slika, ki prikazuje krožni obris Borgringa na pokrajini, ki je bila zakrita s kmetijskimi zemljišči

Podobne strukture so bile najdene po vsej severni Evropi, zlasti na Irskem, vendar nobena od njih nima tako stroge in natančne geometrijske zasnove kot skandinavske krožne utrdbe. Na obalah Nizozemske in Belgije so krožni gradovi z določenimi podobnostmi. Na otoku Walcheren, na primer, obstajajo ostanki gradu z vrati v štirih točkah kompasa v kombinaciji z ulicami. Podobne utrdbe je mogoče najti v Angliji, na primer Warham Camp. Te na splošno izvirajo približno iz časa rimskega osvajanja keltske Britanije in so ležale v ruševinah več sto let pred gradnjo vikinških krožnih utrdb.

Danska in Švedska trenutno zaprosita za vpis vikinških krožnih utrdb na Unescov seznam svetovne dediščine.[8]

Seznam vikinških krožnih utrdb[uredi | uredi kodo]

Zemljevid vikinških krožnih utrdb

Potrjeno

  • Aggersborg blizu Aggersunda na Danskem.
  • Borgeby severno od Lunda v Skaniji na Švedskem.[9]
  • Borrering blizu mesta Køge na Danskem.[10]
  • Fyrkat blizu Hobra na Danskem.
  • Nonnebakken v Odenseju na Danskem.[11]
  • Trelleborg pri Slagelseju na Danskem.
  • Trelleborgen v Trelleborgu, Scania, Švedska.[12][13]

Domnevno

  • Helsingborg v Scanii na Švedskem.
  • Rygge (59.38712°N 10.7062°E) v Østfoldu na Norveškem.

Primerjava sedmih utrdb[uredi | uredi kodo]

Pogled iz zraka na vikinško krožno utrdbo Aggersborg. Podobnost v oblikovanju s Trelleborgom pri Slagelseju je jasno očitna.

Vikinške krožne utrdbe se jasno razlikujejo od drugih vrst utrdb iz vikinške dobe. Za razliko od drugih okroglih utrdb iz tega obdobja so krožne utrdbe, ki sledijo modelu Trelleborg, zgrajene po strogo geometričnem načrtu in merjene z rimsko nogo. Koničasta dna jarkov so še en element, ki so si ga izposodili od starih Rimljanov. Vse take utrdbe so imele podobno zasnovo, »popolnoma okrogle z vrati, ki se odpirajo na štiri strani neba in dvorišče, razdeljeno na štiri področja, ki so vsebovala velike hiše, postavljene v kvadratni vzorec.«[14]

Datiranje z dendrokronologijo je pokazalo, da je bil les, uporabljen za gradnjo Trelleborga, posekan jeseni leta 980 in tako uporabljen za gradnjo predvidoma spomladi leta 981. Precej kratek čas gradnje in popolno pomanjkanje kakršnihkoli znakov vzdrževanja kažeta le kratko uporabo zgradb, morda pet let, vendar težko več kot dvajset. Ostale so datirane približno v isti čas. Fyrkat je morda malo starejša, Aggersborg nekoliko mlajša. Na drugih najdiščih ni bilo najdenega dovolj za natančno datiranje, vendar sta konstrukcija in postavitev Trelleborgov v Slagelseju, Fyrkatu, Aggersborgu, Nonnebakkenu pod Odensejem in utrdbe pod sodobnim Trelleborgom na Švedskem tako podobni, da se verjame, da jih je najverjetneje zasnoval isti posameznik.

Ime Notranji
premer		 Okop
širina		 Število
hiš		 Dolžina
hiš		 Položaj Leto odkritja Leto gradnje
Aggersborg 240 m 11 m 48 32,0 m 56°59′44″N 9°15′18″E / 56.99556°N 9.25500°E / 56.99556; 9.25500 (Aggersborg) 975–980[15]
Borgeby 150 m 15 m 55°45′05″N 13°02′12″E / 55.75139°N 13.03667°E / 55.75139; 13.03667 (Borgeby) 1997
Borrering 122 m 10–11 m 55°28′11″N 12°7′19″E / 55.46972°N 12.12194°E / 55.46972; 12.12194 (Vallø Borgring) 2014 (1875)
Fyrkat 120 m 13 m 16 28,5 m 56°37′24″N 9°46′14″E / 56.62333°N 9.77056°E / 56.62333; 9.77056 (Fyrkat) 1950 980
Nonnebakken 120 m 55°23′32″N 10°23′17″E / 55.39222°N 10.38806°E / 55.39222; 10.38806 (Nonnebakken) 1953 980–1000
Trelleborg 136 m 19 m 16 (30) 29,4 m 55°23′39″N 11°15′55″E / 55.39417°N 11.26528°E / 55.39417; 11.26528 (Slagelse) 1936 981
Trelleborgen 112 m 55°22′34″N 13°08′51″E / 55.3762°N 13.1476°E / 55.3762; 13.1476 (Trelleborg, Sweden) 1988 c. 800

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Slika Fyrkata iz zraka
  • Rekonstrukcija tipične stavbe v Fyrkatu
  • Rekonstrukcija obzidja utrdbe v Trelleborgu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Margareta Weidhagen-Hallerdt (2009). »A possible ring fort from the late Viking period in Helsingborg« (PDF). Current Swedish Archaeology. 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. oktobra 2014. Pridobljeno 6. septembra 2014.
  2. ↑ Janne Bøje Andersen (2010). Veje ind i arkæologien (PDF) (v danščini). str. 66. ISBN 978-87-993972-0-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. oktobra 2017. Pridobljeno 7. septembra 2014.
  3. ↑ »The Vikings' Aros – The Ramparts«. The Viking Museum (v danščini). Moesgård Museum. Pridobljeno 6. septembra 2014.
  4. ↑ The second circular fort "Trelleborg" found in Sweden Arhivirano June 16, 2004, na Wayback Machine.
  5. ↑ Brown, Hannah; Goodchild, Helen; Sindbæk, Søren M. (2014). »Making Place for a Viking Fortress. An archaeological and geophysical reassessment of Aggersborg, Denmark«. Internet Archaeology. 36 (36). doi:10.11141/ia.36.2.
  6. ↑ Price, T. Douglas (2015). Ancient Scandinavia: An Archaeological History from the First Humans to the Vikings (v angleščini). Oxford University Press. str. 350. ISBN 978-0-19-023199-6.
  7. ↑ Stylegar, Frans-Arne H. (29. marec 2005). »En trelleborg i Rygge?«. Arkeologi i nord (v danščini). Pridobljeno 29. julija 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  8. ↑ »The Viking Era's Trelleborg fortresses«. Danish Agency for Culture. 20. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 29. maja 2015.
  9. ↑ »Two Scanian ring forts from the Viking Age« (v danščini). Poul Erik Lindelof. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2023. Pridobljeno 6. septembra 2014. A private homepage. Sourced.
  10. ↑ »Enigmatic Viking Fortress discovered in Denmark«. Danish Castle Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2019. Pridobljeno 6. septembra 2014.
  11. ↑ Runge, Mads (2017). »New archaeological investigations at Nonnebakken, a Viking Age fortress in Odense«. Hansen, J. & M. Bruus: The Fortified Viking Age. 36th Interdisciplinary Viking Symposium, S. 44-59.
  12. ↑ »Trelleborgen«. Trelleborg Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2015. Pridobljeno 16. septembra 2014. Official Homepage.
  13. ↑ »The Trelleborg« (v švedščini). Trelleborg Municipality. 2012. Pridobljeno 16. septembra 2014.
  14. ↑ A. Forte, R. Oram, and F. Pederson. Viking Empires. 1st. ed. Cambridge: Cambridge University Press, 2005 ISBN 0-521-82992-5 p. 180.
  15. ↑ Ten Harkel, Letty (Junij 2015). »Aggersborg. The Viking-age settlement and fortress«. Antiquity. 89 (345): 759–760. ProQuest 1761147618.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vikinška_krožna_utrdba&oldid=6196811«