Nežidersko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nežidersko jezero
Neusiedler See/Fertő tó
Nežidersko jezeroNeusiedler See/Fertő tó - Satelitska slika, NASA World Wind
Satelitska slika, NASA World Wind
Lega Avstrija, Madžarska
Koordinate 47°50′N 16°45′E / 47.833°N 16.750°E / 47.833; 16.750Koordinati: 47°50′N 16°45′E / 47.833°N 16.750°E / 47.833; 16.750
Vrsta jezera endoreično jezero
Glavni dotoki Wulka
Glavni odtoki Einserkanal (umeten)
Porečje 1.120 km²
Države porečja Avstrija, Madžarska
Maks. dolžina 36 km
Maks. širina 12 km
Površina 315 km²
Povp. globina 1,1 m
Maks. globina 1,8 m
Količina vode 0,325 km³
Gladina (n.m.) 115,45 m
Naselja Neusiedl am See, Rust
Uradno ime: Fertő/Neusiedlersee Cultural Landscape
Tip: kulturni
Kriteriji: v
Razglasitev: 2001 (25. zasedanje)
ID #: 772
Država: Avstrija in Madžarska
Regija: Evropa in Severna Amerika
Uradno ime: Neusiedlersee, Seewinkel & Hanság
Razglasitev: 16. december 1982[1]

Nežidersko jezero (nemško Neusiedler See, madžarsko Fertő tó) je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko. Je v veliki meri endoreično jezero, kar pomeni, da dobi večino vode preko dotoka podtalnice in iz padavin, za večino odtoka pa je odgovorno izhlapevanje. Zaradi ravnega terena je povprečna globina komaj en meter, sezonsko nihanje vodostaja pa povzroča velike spremembe površine in v sušnem obdobju poleti se tvorijo številni manjši vodni bazeni. Edini iztok je umeten in reguliran. Obrežje porašča obsežen sestoj trstičevja.[2]

Nežidersko jezero pri Podersdorfu

Večji del jezera je na ozemlju Avstrije, natančneje na Gradiščanskem, madžarski del na skrajnem jugu pa sodi v županijo Győr-Moson-Sopron.

Kot eno največjih mokrišč Srednje Evrope z ohranjenim pasom trstičevja je Nežidarsko jezero pomemben habitat za najrazličnejše organizme, predvsem ptice, kot so čaplje, race ipd.[1] V sami vodi je živalstvo in rastlinstvo slabše ohranjeno zaradi močne evtrofikacije in vnosa tujerodnih ribjih vrst v drugi polovici 20. stoletja. Ravnovesje je porušila tudi regulacija za pridobivanje kmetijske zemlje in preprečevanje poplav. Predvsem množično vnašanje rečne jegulje za ribolov je povzročilo izginotje več avtohtonih ribjih vrst, ki so bile prej tu pogoste, vnašanje belega amurja in srebrnega tolstolobika pa izginotje podvodnega rastlinja.[3]

Izrazit je tudi kulturni pomen jezera, kot središče poselitve okoliškega območja, ki sega v neolitik pred osmimi tisočletji. Že od halštatske dobe v 7. stoletju pr. n. št. je gosto naseljeno. Skozi zgodovino se je oblikovala tradicionalna podeželska kultura na osnovi živinoreje in vinogradništva, z značilno vaško arhitekturo, v okolici pa je tudi več palač iz 17. in 18. stoletja. Zaradi svojega kulturnega in zgodovinskega pomena je širše območje jezera vpisano v seznam Unescove svetovne dediščine. Poleg tega je zavarovano kot čezmejni narodni park, mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji in biosferni rezervat v sklopu programa Človek in biosfera, nekateri deli pa so razglašeni tudi za območja Natura 2000.[1][4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 "Neusiedlersee, Seewinkel & Hanság". Ramsar Sites Information Service. Ramsarska konvencija. Pridobljeno dne 19.4.2015. 
  2. ^ Wantzen, Karl M.; Junk, Wolfgang J.; Rothhaupt, Karl-Otto (2008). "An extension of the floodpulse concept (FPC) for lakes". V Wantzen, Karl M. s sod. Ecological Effects of Water-level Fluctuations in Lakes. Developments in Hydrobiology 204. Springer. str. 151–170. doi:10.1007/978-1-4020-9192-6_15. 
  3. ^ Mikschi, E.; Wolfram, G.; Wais, A. (2012). "Long-term changes in the fish community of Neusiedler See (Burgenland, Austria)". V Kirchhofer, Arthur; Müller, Daniel R. Conservation of Endangered Freshwater Fish in Europe. Basel: Birkhäuser. str. 111–120. ISBN 9783034890144. doi:10.1007/978-3-0348-9014-4_12. 
  4. ^ "Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape". World Heritage List. UNESCO. Pridobljeno dne 19.4.2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]