Saturn

Saturn
	Saturn, kot ga je posnela sonda Cassini
Oznake
Pridevniki	Saturnov
Značilnosti tira
	Epoha: J2000
Odsončje	1.513.325.783 km; 10,11595804 a.e.
Prisončje	1.353.572,956 km; 9,04807635 a.e.
Velika polos	1.433.449.370 km; 9,58201720 a.e.
Izsrednost	0,055723219
Obhodna doba	10.832,327 dni; 29,657 296 l.
Sinodska perioda	378,09 dni
Povp. tirna hitrost	9,69 km/s
Srednja anomalija	320,347750°
Naklon tira	2,485240°; 5,51° glede na Sončev ravnik
Dolžina dvižnega vozla	113,642811°
Argument prisončja	336,013862°
Znani Sateliti	60 potrjenih; (videnih do 63)
Fizikalne značilnosti
Ekvatorialni polmer	60.268 ± 4 km; 9,4492 Zemljinega
Polarni polmer	54.364 ± 10 km; 8,5521 Zemljinega
Flattening	0,09796 ± 0,00018
Površina	4,27×1010 km²; 83,703 Zemljine
Prostornina	8,2713×1014 km³; 763,59 Zemljine
Masa	5,6846×1026 kg; 95,152 Zemljine
Srednja gostota	0,687 g/cm³; (manj kot voda)
Površinska težnost	8,96 m/s²; 0,914 g
Ubežna hitrost	35,5 km/s
Siderska vrtilna doba	0,439 – 0,449 dni; (10 h 32 – 47 min)
Hitrost vrtenja na ekvatorju	9,87 km/s; 35.500 km/h
Nagib vrtilne osi	26,73°
Rektascenzija severnega pola	2 h 42 min 21 s; 40,589°
Deklinacija severnega pola	83,537°
Albedo	0,342; 0,47 (geom.)
Navidezni sij	+1,2 do -0,24
Kotna velikost	14,5" — 20,1" ; (brez obročev)
Atmosfera
Scale height	59,5 km
Sestava
~96 %	vodik (H2)
~3 %	helij
~0,4 %	metan
~0,01 %	amonijak
~0,01 %	vodikov devterid (HD)
0,0007 %	etan
Led:
	amonijak
	voda
	amonijev hidrosulfid(NH4SH)

Ta članek govori o planetu. Za druge pomene glej Saturn (razločitev).

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju. Imenuje se po rimskem bogu Saturnu. Je plinasti orjak, po velikosti drugi največji za Jupitrom. Poleg Jupitra, Urana in Neptuna spada v skupino jupitrovskih planetov. Že od nekdaj je najbolj znan po svojih značilnih obročih. Njegova luna Titan je druga največja luna v Osončju za Jupitrovo luno Ganimed. Titan je edina luna z gosto atmosfero.

Fizikalne značilnosti

Sestava planeta

Planet je sestavljen večinoma iz vodika (75 %) in helija (25 %). Domnevajo, da ima v notranjosti sredico iz železa, niklja in skal (silikatnih spojin in oksidov), ki jo obkrožajo notranja plast kovinskega vodika v kapljevinskem stanju, vmesna plast kapljevinastega vodika in helija ter zunanja, plinasta plast.^[9] Bledo rumena obarvanost je posledica prisotnosti amonijaka v sledeh v zgornjih plasteh atmosfere.^[10]

Saturnovi obroči

Glavni članek: Saturnovi obroči.

Najočitnejša Saturnova značilnost je sistem obročev, ki ga obdaja v razdalji 6.630 km do 120.700 km nad ekvatorjem. Sistem sestavlja devet sklenjenih in trije nesklenjeni obroči povprečne debeline približno 20 m, ki so v glavnem iz koščkov ledu. Kemijsko gledano so 93 % iz vode s tolinskimi nečistočami v sledovih, ostalo je amorfni ogljik.^[11] Velikost delcev sega od prašnih drobcev do premera 10 m.^[12]

Nastanek obročev ni povsem jasen. Po eni od teorij so nastali ob razpadu ledene lune, ki se je preveč približala planetu, po drugi pa vsebujejo obroči prvobitno snov, ki se zaradi bližine planeta ni mogla združiti v eno samo telo.

Saturnovi naravni sateliti

Glavni članek: Saturnovi naravni sateliti.

Neupoštevajoč stotine večjih delcev v obročih ima Saturn 62 naravnih satelitov,^[13] od tega je 53 uradno poimenovanih. Največja luna Titan je večja od Merkurja in je edini naravni satelit v Osončju, ki ima omembe vredno atmosfero.^[14]

Nekatere druge večje lune so Pan, Atlas, Prometej, Pandora, Epimetej, Jan, Mimas, Enkelad, Tetija, Telesto, Kalipso, Diona, Helena, Hiperion, Fojba , Japet in Rea.

Sklici

↑ ^1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 Williams, Dr. David R. (7. september 2006). »Saturn Fact Sheet« (v angleščini). NASA. Pridobljeno 31. julija 2007.
↑ Yeomans, Donald K. (13. julij 2006). »HORIZONS System«. NASA JPL. Pridobljeno 8. avgusta 2007. — At the site, go to the "web interface" then select "Ephemeris Type: ELEMENTS", "Target Body: Saturn Barycenter" and "Center: Sun".
↑ Orbital elements refer to the barycenter of the Saturn system, and are the instantaneous osculating values at the precise J2000 epoch. Barycenter quantities are given because, in contrast to the planetary centre, they do not experience appreciable changes on a day-to-day basis from to the motion of the moons.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 Seidelmann, P. Kenneth; Archinal, B. A.; A’hearn, M. F.; Conrad, A.; Consolmagno, G. J.; Hestroffer, D.; Hilton, J. L.; Krasinsky, G. A.; Neumann, G.; Oberst, J.; Stooke, P.; Tedesco, E. F.; Tholen, D. J.; Thomas, P. C.; Williams, I. P. (2007). »Report of the IAU/IAG Working Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006«. Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy. 98 (3): 155–180. doi:10.1007/s10569-007-9072-y. ISSN 0923-2958.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 ^5,5 ^5,6 ^5,7 Podatek se nanaša na 1 bar atmosferskega pritiska
↑ NASA: Solar System Exploration: Planets: Saturn: Facts & Figures (angleško)
↑ Than, Ker (6. september 2007). »Length of Saturn's Day Revised«. Space.com. Pridobljeno 6. septembra 2007.
↑ Schmude, Richard W Jr (2001). »Wideband photoelectric magnitude measurements of Saturn in 2000« (v angleščini). Georgia Journal of Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 14. oktobra 2007.
↑ Brainerd, Jerome J. (27. oktober 2004). »Giant Gaseous Planets«. The Astrophysics Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.
↑ Russell, C.T.; Luhmann, J.G. (1997). »Saturn: Magnetic Field and Magnetosphere«. UCLA – IGPP Space Physics Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.
↑ Poulet, F.; Cuzzi, J.N. (2002). »The Composition of Saturn's Rings«. Icarus. Zv. 160, št. 2. str. 350. Bibcode:2002Icar..160..350P. doi:10.1006/icar.2002.6967.
↑ Shafiq, Muhammad (2005). »Dusty Plasma Response to a Moving Test Change« (PDF). KTH Stockholm. Pridobljeno 23. junija 2013.
↑ Piazza, Enrico. »Saturn's Moons«. Cassini, Equinox Mission. JPL NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2010. Pridobljeno 22. junija 2010.
↑ Munsell, Kirk (6. april 2005). »The Story of Saturn«. NASA JPL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2007. Pridobljeno 7. julija 2007.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Saturn.

Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[fact-1] 1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 Williams, Dr. David R. (7. september 2006). »Saturn Fact Sheet« (v angleščini). NASA. Pridobljeno 31. julija 2007.

[horizons-2] Yeomans, Donald K. (13. julij 2006). »HORIZONS System«. NASA JPL. Pridobljeno 8. avgusta 2007. — At the site, go to the "web interface" then select "Ephemeris Type: ELEMENTS", "Target Body: Saturn Barycenter" and "Center: Sun".

[barycenter-3] Orbital elements refer to the barycenter of the Saturn system, and are the instantaneous osculating values at the precise J2000 epoch. Barycenter quantities are given because, in contrast to the planetary centre, they do not experience appreciable changes on a day-to-day basis from to the motion of the moons.

[Seidelmann2007-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 Seidelmann, P. Kenneth; Archinal, B. A.; A’hearn, M. F.; Conrad, A.; Consolmagno, G. J.; Hestroffer, D.; Hilton, J. L.; Krasinsky, G. A.; Neumann, G.; Oberst, J.; Stooke, P.; Tedesco, E. F.; Tholen, D. J.; Thomas, P. C.; Williams, I. P. (2007). »Report of the IAU/IAG Working Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006«. Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy. 98 (3): 155–180. doi:10.1007/s10569-007-9072-y. ISSN 0923-2958.

[1bar-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 ^5,5 ^5,6 ^5,7 Podatek se nanaša na 1 bar atmosferskega pritiska

[nasafact-6] NASA: Solar System Exploration: Planets: Saturn: Facts & Figures (angleško)

[saturnDay-7] Than, Ker (6. september 2007). »Length of Saturn's Day Revised«. Space.com. Pridobljeno 6. septembra 2007.

[magnitude-8] Schmude, Richard W Jr (2001). »Wideband photoelectric magnitude measurements of Saturn in 2000« (v angleščini). Georgia Journal of Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 14. oktobra 2007.

[Composition_ref-9] Brainerd, Jerome J. (27. oktober 2004). »Giant Gaseous Planets«. The Astrophysics Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.

[mag-10] Russell, C.T.; Luhmann, J.G. (1997). »Saturn: Magnetic Field and Magnetosphere«. UCLA – IGPP Space Physics Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.

[11] Poulet, F.; Cuzzi, J.N. (2002). »The Composition of Saturn's Rings«. Icarus. Zv. 160, št. 2. str. 350. Bibcode:2002Icar..160..350P. doi:10.1006/icar.2002.6967.

[12] Shafiq, Muhammad (2005). »Dusty Plasma Response to a Moving Test Change« (PDF). KTH Stockholm. Pridobljeno 23. junija 2013.

[13] Piazza, Enrico. »Saturn's Moons«. Cassini, Equinox Mission. JPL NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2010. Pridobljeno 22. junija 2010.

[Titan_ref-14] Munsell, Kirk (6. april 2005). »The Story of Saturn«. NASA JPL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2007. Pridobljeno 7. julija 2007.

[2]

[3]

[1]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

p p u Saturnovi naravni sateliti
V splošnem našteti po naraščajoči oddaljenosti od Saturna. Začasna imena so zapisana ležeče.
Obročni pastirji	(lunice) Pan Dafnis Atlas Prometej S/2004 S 6? S/2004 S 4? S/2004 S 3? Pandora
Sotirna satelita	Epimetej Jan
Notranji veliki (in trojanci)	Mimas Metona Anta Palena Enkelad Tetija Telesto Kalipso Diona Helena Polidevk
Zunanji veliki	Rea Titan Hiperion Japet
Inuitska skupina	Kiviuk Ižirak Paliak Siarnak Tarkek
Nordijska skupina	Fojba Skadi S/2007 S 2 Skol S/2004 S 13 Greip Hirokin Mundilfari Jarnsaksa S/2006 S 1 S/2004 S 17 Narvi Bergelmir Agir Sutungr S/2004 S 12 Bestla Farbauti Hati S/2004 S 7 Trimr S/2007 S 3 S/2006 S 3 Surtur Kari Fenrir Imir Loge Fornjot
Galska skupina	Albioriks Bebiona Eriap Tarvos
Saturnovi obroči Cassini-Huygens Temida Hiron

p p u Atmosfere
Zvezda	Sonce
Eksoplanet	HD 209458 b Kepler-7b
Planet	Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter Saturn Uran Neptun
Pritlikavi planet	Cerera Pluton Makemake
Satelit	Kalisto Diona Enkelad Evropa Ganimed Jo Luna Rea Titan Triton
Glej tudi	Koma (kometna) Ekstrazemeljska atmosfera Zvezdna atmosfera

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Španija Francija (data) Nemčija Izrael ZDA Japonska Češka republika
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology National Archives (ZDA) SUDOC (Francija) 1