Prometej (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prometej
Prometheus moon.jpg
Prometej, kot ga je posnela sonda Voyager 2 25. avgusta, 1981
Odkritje
Odkritelj: Collins, Voyager 1
Datum odkritja: oktober, 1980
Druga imena: Saturn XVI,
S/1980 S 27
Značilnosti tira[1]
Epoha 31. december 2003 (JD 2453005.5
Velika polos: 139.380 ± 10 km
Izsrednost: 0,0022
Obhodna doba: 0,612990038 dni
Naklon tira: 0,008 ± 0,004° na Saturnov ekvator
Obkroža: Saturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 119×87×61 km [2]
Srednji polmer: 43 ± 2 km [2]
Površina: ~23.000 km2
Prostornina: ~340.000 km3
Masa: 1,566 ± 0,019  · 1017 kg [1]
Srednja gostota: 0,47 ± 0,07 g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,003 m/s2
ubežna hitrost: ~0,019 km/s
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje
Nagib vrtilne osi: 0 °
Albedo: 0,6
Temperatura: ~74 K

Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Odkril jo je leta 1980 Collins na posnetkih, ki jih je naredila sonda Voyager 1. Takrat so ji dali začasno oznako S/1980 S 27[3]. Uradno ime je dobila v letu 1985 po Prometeju [4]. Označujejo jo tudi kot Saturn XVI.

Obstoja pa tudi asteroid z imenom 1809 Prometej.

Tirnica[uredi | uredi kodo]

Prometej obkroži Saturn na poprečni razdalji 139.400 km v 14 urah in 42 minutah. Izsrednost tirnice je 0,0024, leži pa v ravnini ekvatorja. Deluje kot pastirski satelit na notranji rob obroča F.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Prometej pred obročem F, posnetek je naredila sonda Cassini-Huygens, 29. oktobra 2004

Prometej je zelo podolgovato nebesno telo. Njene mere so 119 × 87 × 61 km. Ima večje število kraterjev, vendar jih ima manj kot sosednje lune Pandora, Epimetej in Janus. Zaradi njene majhne gostote (0,47 g/cm3g/cm) in visokega albeda (0,6) predvidevajo, da je sestavljena iz zelo poroznega ledu. Njen navidezni sij je 15,5 m.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Spitale, J. N.; et al. (2006). "The orbits of Saturn's small satellites derived from combined historic and Cassini imaging observations". The Astronomical Journal 132: 692. 
  2. ^ 2,0 2,1 Porco, C. C.; et al. (2006). "Physical Characteristics and Possible Accretionary Origins for Saturn's Small Satellites". Bulletin of the American Astronomical Society 37: 768. 
  3. ^ IAUC 3532: Satellites of Saturn 31. oktober 1980 (odkritje)
  4. ^ IAUC 4157: Satellites of Saturn and Pluto 3. januar 1986 (dodelitev imena)