Pojdi na vsebino

Salomonovi otoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Solomon Islands
Zastava Salomonovih otokov
Zastava
Geslo: Voditi pomeni služiti
Himna: God Save Our Solomon Islands
(Bog obvaruj naše Salomonove otoke)
Lega Salomonovih otokov
Glavno mestoHoniara
9°28′S, 159°49′E
Uradni jezikiangleščina
VladaUstavna monarhija
Neodvisnost 
• Datum
7. julij 1978
Površina
• skupaj
28.896 km2 (142.)
• voda (%)
3,2 %
Prebivalstvo
• ocena Julij 2005
478.000 (167.)
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)
911 milijonov USD (171.)
• na preb. (PKM)
$1.894 (146.)
HDI (2003)0,594
srednji · 128.
ValutaSalomonovootoški dolar (SBD)
Časovni pasUTC +11
Klicna koda677
Internetna domena.sb

Salomonovi otoki (angleško Solomon Islands) so suverena država,[1][2] ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev.[3] Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona.

Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón.[4] Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat.[5][6] Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu.

Uradno ime takratne britanske uprave je bilo leta 1975 iz Britanski protektorat Salomonovi otoki spremenjeno v Salomonovi otoki, samouprava pa je bila dosežena naslednje leto. Neodvisnost je bila pridobljena leta 1978, ime pa spremenilo v samo Salomonovi otoki (brez določenega člena). Ob neodvisnosti so Salomonovi otoki postali ustavna monarhija. Kraljica je Elizabeta II., ki jo zastopa generalni guverner.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Solomon Islands«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 12. januarja 2021.
  2. »Definition of Solomon Islands«. Dictionary.com. 20. junij 2019. Pridobljeno 12. januarja 2021.
  3. »Population, total - Solomon Islands | Data«. data.worldbank.org. Pridobljeno 1. maja 2020.
  4. »Alvaro de Mendaña de Neira, 1542?–1595«. Princeton University Library. Pridobljeno 8. februarja 2013.
  5. Lawrence, David Russell (Oktober 2014). »Chapter 6 The British Solomon Islands Protectorate: Colonialism without capital« (PDF). The Naturalist and his "Beautiful Islands": Charles Morris Woodford in the Western Pacific. ANU Press. ISBN 9781925022032.
  6. Commonwealth and Colonial Law by Kenneth Roberts-Wray, London, Stevens, 1966. P. 897

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]