Honiara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Honiara
Zračni posnetek mesta
Zračni posnetek mesta
Zastava Honiara
Zastava
Honiara se nahaja v Salomonovi otoki
Honiara
Honiara
Koordinati: 9°26′S 159°57′E / 9.433°S 159.950°E / -9.433; 159.950
Država Salomonovi otoki
ProvincaHoniara Town
OtokGuadalcanal
Upravljanje
 • ŽupanIsrael Maeoli
Površina
 • Skupno22 km2
Nadm. višina
29 m
Prebivalstvo
 (2009)[1]
 • Skupno64.609
 • Gostota2.900 preb./km2
Časovni pasUTC+11 (UTC)
PodnebjeAf

Honiara (iz lokalne fraze nahoniara - »obrnjen proti pasatom«) je glavno mesto Salomonovih otokov in s približno 65.000 prebivalci (po popisu leta 2009[1]) največje naselje v državi. Stoji ob izlivu reke Mataniko in rtu Point Cruz na severni obali otoka Guadalcanal ter predstavlja politično, prometno in trgovsko središče. Mesto je stisnjeno na ozkem ravninskem pasu med obalo in vzpetinami v zaledju, kar omejuje njegovo širitev.[2][3] Predstavlja eno od desetih provinc v upravni delitvi Salomonovih otokov.[4]

Je mlado mesto. Nastalo je po drugi svetovni vojni na ozemlju vojaške baze, ki jo je ameriška vojska zgradila ob pomembnem vojaškem letališču (Henderson Airfield). Območje je bilo med vojno prizorišče srditih bojev na pacifiškem bojišču (bitka za Guadalcanal), ki so se končali z ameriško zmago. Naselje je kmalu pričelo hitro rasti, saj je pritegnilo številne mlade otočane, ki so tu našli delo in priložnost za pobeg od rigidne tradicionalne družbene ureditve. Leta 1952 je nadomestilo kraj Tulagi, ki ga je uničilo japonsko bombardiranje, kot glavno mesto takratnega britanskega protektorata, zato je kolonialna vlada zagnala obsežen program širitve in do sredine 1990. let je število prebivalcev preseglo 50.000. Tu so zastopane praktično vse etnične skupine, hkrati pa se razvija tudi urbana kultura pod vplivom Zahoda.[2][3] Morje ob rtu Point Cruz so poglobili in rt spremenili v pristaniški kompleks, na lokaciji nekdanjega vojaškega letališča (približno 15 km vzhodno od Honiare) pa je bilo zgrajeno mednarodno letališče Honiara.[5]

V zadnjih desetletjih je Honiara prizorišče medetničnih napetosti, ki jih povzroča priseljevanje z drugih otokov, predvsem z otoka Malaita severovzhodno od Guadalcanala.[4] Leta 1999 je izbruhnilo medetnično nasilje, kljub posredovanju predstavnikov Skupnosti narodov med oboroženimi skupinami obeh strani je prišlo leta 2000 v Honiari do poskusa državnega udara, ki je pripeljal državo na rob državljanske vojne.[6] Vnovič je nasilje izbruhnilo leta 2006, ko so prebivalci usmerili gnev tudi proti kitajskim priseljencem in močno poškodovali njihovo sosesko s tržnicami in lokali.[7]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebni podatki za Honiara
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C (°F) 33.9
(93.0)
34.1
(93.4)
33.9
(93.0)
33.4
(92.1)
33.6
(92.5)
32.8
(91.0)
33.3
(91.9)
33.5
(92.3)
33.4
(92.1)
33.3
(91.9)
33.4
(92.1)
34.8
(94.6)
34.8
(94.6)
Povprečna visoka temperatura °C (°F) 30.7
(87.3)
30.5
(86.9)
30.2
(86.4)
30.5
(86.9)
30.7
(87.3)
30.4
(86.7)
30.1
(86.2)
30.4
(86.7)
30.6
(87.1)
30.7
(87.3)
30.7
(87.3)
30.5
(86.9)
30.5
(86.9)
Povprečna dnevna temperatura °C (°F) 26.7
(80.1)
26.6
(79.9)
26.6
(79.9)
26.5
(79.7)
26.6
(79.9)
26.4
(79.5)
26.1
(79.0)
26.2
(79.2)
26.5
(79.7)
26.5
(79.7)
26.7
(80.1)
26.8
(80.2)
26.5
(79.7)
Povprečna nizka temperatura °C (°F) 23.0
(73.4)
23.0
(73.4)
23.0
(73.4)
22.9
(73.2)
22.8
(73.0)
22.5
(72.5)
22.2
(72.0)
22.1
(71.8)
22.3
(72.1)
22.5
(72.5)
22.7
(72.9)
23.0
(73.4)
22.7
(72.9)
Rekordno nizka temperatura °C (°F) 20.2
(68.4)
20.7
(69.3)
20.7
(69.3)
20.1
(68.2)
20.5
(68.9)
19.4
(66.9)
18.7
(65.7)
18.8
(65.8)
18.3
(64.9)
17.6
(63.7)
17.8
(64.0)
20.5
(68.9)
17.6
(63.7)
Povprečna količina padavin mm (v inčih) 277
(10.9)
287
(11.3)
362
(14.3)
214
(8.4)
141
(5.6)
97
(3.8)
100
(3.9)
92
(3.6)
95
(3.7)
154
(6.1)
141
(5.6)
217
(8.5)
2.177
(85.7)
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 19 19 23 18 15 13 15 13 13 16 15 18 197
Povprečna relativna vlažnost (%) 80 81 81 80 80 79 75 73 73 75 76 77 78
Povp. št. sončnih dni 186.0 155.4 198.4 192.0 210.8 198.0 186.0 204.6 192.0 226.3 216.0 164.3 2.329,8
Povp. št. sončnih ur na dan 6.0 5.5 6.4 6.4 6.8 6.6 6.0 6.6 6.4 7.3 7.2 5.3 6.4
Vir: Deutscher Wetterdienst[8]


Mednarodne povezave[uredi | uredi kodo]

Honiara ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta dvojčki) z naslednjimi mesti po svetu:

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "2009 Census population by wards". Solomon Islands National Statistical Office. Pridobljeno 5.2.2017. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  2. 2,0 2,1 "Honiara". Britannica Online. Pridobljeno 5.2.2017. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. 3,0 3,1 Lal, Brij V.; Fortune, Kate, ur. (2000). "Honiara". The Pacific Islands: An Encyclopedia. University of Hawaii Press. pp. 94–95. ISBN 9780824822651.
  4. 4,0 4,1 Overley, Sarah (5.11.1999). "Solomon Islands Conflict". Univerza Nebraske, Omaha. Pridobljeno 5.2.2017. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)
  5. Rottman, Gordon L. (2002). World War II Pacific Island Guide: A Geo-military Study. Greenwood Publishing Group. p. 117. ISBN 978-0-313-31395-0.
  6. "Ethnic tension behind Solomons coup". BBC News. 7.6.2000. Pridobljeno 5.2.2017. {{cite news}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)
  7. Spiller, Penny (21.4.2006). "Riots highlight Chinese tensions". BBC News. Pridobljeno 5.2.2017. {{cite news}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)
  8. "Klimatafel von Honiara / Insel Guadalcanal / Salomonen" (PDF) (v nemščina). Deutscher Wetterdienst. Pridobljeno 22.11.2016. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  9. "Luganville and Honiara establish sister city relations". Vanuatu Daily Post. 21.3.2013. Arhivirano iz spletišča dne 2013-07-14. Pridobljeno 5.2.2017. {{cite news}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= and |date= (pomoč)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Honiara v Wikimedijini zbirki
  • Honiara - popotniški vodič v Wikipotovanju