Gradež (Italija): Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
m →Viri |
||
Vrstica 63: | Vrstica 63: | ||
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> |
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> |
||
== |
== Sklici == |
||
{{opombe}} |
{{opombe}} |
||
== Viri == |
|||
* Erhartič, Bojan ''Tržaško in Goriško'' Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2010, {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2 |
|||
{{Kategorija v Zbirki|Grado}} |
{{Kategorija v Zbirki|Grado}} |
Redakcija: 18:09, 13. marec 2017
Gradež Grado | |
---|---|
Comune di Grado | |
Staro mestno jedro | |
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E | |
Država | Italija |
Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
Pokrajina | Gorica (GO) |
Frazioni | Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
Upravljanje | |
• Župan | Silvana Olivotto |
Površina | |
• Skupno | 114 km2 |
Nadm. višina | 2 m |
Prebivalstvo (31. avgust 2008) | |
• Skupno | 8.650 |
• Gostota | 76 preb./km2 |
Demonim | Gradesi |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 34073 |
Klicna koda | 0431 |
Zavetnik | sveti Mohor in Fortunat |
Dan | 21. julij |
Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Lega
Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.
Zgodovina
Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. [1]
Zgodovinske znamenitosti
- Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico je iz poznega 5. stoletja. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946–1948).
- Severovzhodno od mesta, sredi lagune leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja in Beneške Slovenije.[2]
Sklici
Viri
- Erhartič, Bojan Tržaško in Goriško Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2010, (COBISS) ISBN 978-961-254-184-2