Moravščina: Razlika med redakcijama
{{prevedi}} |
|||
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
|iso3= |
|iso3= |
||
}} |
}} |
||
{{prevedi}} |
|||
'''Moravščina''' ''(moravský jazyk, moravština)'' je [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezik]], pravzaprav oporočeno, ali je posebni jezik, ker drugi ljudje tako menijo, da samo narečje [[češčina|češkega jezika]],<ref>[http://www.volny.cz/madlicka/doc/Otakaro26-29.doc 26. Individuální a funkční styl]</ref> ter obstoj moravskega jezika je politično vprašanje tudi. Čeprav morvaščina se razlikuje od knjižne in pogovorne češčine, in zelo blizu stane k [[slovaščina|slovaščine]]. Ima knjižni jezik, kot pokrajinski knjižni jezik, ki ga ne uporabijo v javnem življenju, ni v pogovoru. Čeprav med drugimi slovanskimi jeziki so tudi pokrajinski knjižni jeziki, ki v umetništvu, ali liturgiji funkcionirajo, kot [[gradiščanščina]], [[prekmurščina]], ali [[banatska bolgarščina]], in kakor pri moravščini, pogovorni jezik je dano narečje. |
'''Moravščina''' ''(moravský jazyk, moravština)'' je [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezik]], pravzaprav oporočeno, ali je posebni jezik, ker drugi ljudje tako menijo, da samo narečje [[češčina|češkega jezika]],<ref>[http://www.volny.cz/madlicka/doc/Otakaro26-29.doc 26. Individuální a funkční styl]</ref> ter obstoj moravskega jezika je politično vprašanje tudi. Čeprav morvaščina se razlikuje od knjižne in pogovorne češčine, in zelo blizu stane k [[slovaščina|slovaščine]]. Ima knjižni jezik, kot pokrajinski knjižni jezik, ki ga ne uporabijo v javnem življenju, ni v pogovoru. Čeprav med drugimi slovanskimi jeziki so tudi pokrajinski knjižni jeziki, ki v umetništvu, ali liturgiji funkcionirajo, kot [[gradiščanščina]], [[prekmurščina]], ali [[banatska bolgarščina]], in kakor pri moravščini, pogovorni jezik je dano narečje. |
||
Redakcija: 23:33, 17. november 2010
| Moravščina | |
|---|---|
| Moravský jazyk, Moravština | |
| Materni jezik | Češka |
| Področje | Moravska |
Št. maternih govorcev | neznan |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | nima |
| ISO 639-3 | – |
 | Ta članek je treba prevesti v slovenščino. |
Moravščina (moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik, pravzaprav oporočeno, ali je posebni jezik, ker drugi ljudje tako menijo, da samo narečje češkega jezika,[1] ter obstoj moravskega jezika je politično vprašanje tudi. Čeprav morvaščina se razlikuje od knjižne in pogovorne češčine, in zelo blizu stane k slovaščine. Ima knjižni jezik, kot pokrajinski knjižni jezik, ki ga ne uporabijo v javnem življenju, ni v pogovoru. Čeprav med drugimi slovanskimi jeziki so tudi pokrajinski knjižni jeziki, ki v umetništvu, ali liturgiji funkcionirajo, kot gradiščanščina, prekmurščina, ali banatska bolgarščina, in kakor pri moravščini, pogovorni jezik je dano narečje.
Moravščino govorijo na vzhodnem in jugovzhodnem delu Češke republike.
Narečja
Moravščina ima tri narečne skupine: srednjemoravska, vzhodnemoravska in zahodnemoravska skupina. Vzhodna narečja najbližje stanejo k slovaškem jeziku, dokler zahodna narečja k šlezijščini, ki je tudi sporni jezik.
Značilnosti
Moravščina govori dolge dvoglasnike ou in ej namesto u-ja in e-ja. V pisanju dvoglasnike označijo z ú-jem in ý-jem. V srednjih narečjih samo dolge ó in é govorijo, dokler v zahodnih narečjih kratke u, e. Moravščina pogoste e glase govori namesto a-ja (česka ulica v moravščini ulice), pa v mestniku pri srednjem in moškem spolu končnica je i, napr. čes.: v Bystrcu, mor.: v Bystrci. To so arhaični eleminti, ki jih lahko najdemo v prekmurščini tudi, ki je veliko arhaičnih slovanskih elementov ohranila.
Vprašanje moravskega jezika
V srednjem veku so Moravi še gospodovali Čehe, potem Čehi Morave. Ampak moravska identičnost do 19. stoletja je ostala in srednjeveški dokumenti so omenili posebni moravski jezik. Na Moravskem delujejo skupine, ki hočejo večjo samostojnost znotraj Češke, in tudi prizvan moravski jezik od 20. stoletja. Eno malo izobraženstvo si prizadeva standardizirati moravščino.[2] Veliko ljudi ki podpira, da je moravski jezik, želi tudi neodvisnost Moravske.
Leta 1991 1 362 000 ljudi je reklo, da svojo narodnost je moravska, 2001 že le 918 000. Mnogi Moravcev ima češčino za materni jezik.[3]
Literatura
BLÁHA, Ondřej. Moravský jazykový separatismus: zdroje, cíle, slovanský kontext. In Studia Moravica. Acta Universitatis Palackianae Olomucensis Facultas Philosophica - Moravica. Olomouc : UP v Olomouci, 2005. ISSN 1801-7061. Svazek III., s. 293–299. STICH, Alexandr. O spisovné moravštině a jiných „malých“ jazycích. Naše řeč, listopad 2000, roč. 83, čís. 5, s. 260–264. ISSN 0027-8203.
