Demokrit: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: tt:Демокрит |
m dp |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{bioslika|islike=Demokrit.jpeg |napis=Demokrit}} |
{{bioslika|islike=Demokrit.jpeg |napis=Demokrit}} |
||
'''Demokrit''' [demókrit] ( |
'''Demokrit''' [demókrit] ({{jezik-grc|Δημόκριτος}}: Demókritos), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]] in [[učenjak]], * okoli [[470 pr. n. št.]], [[Abdera]] v [[Trakija|Trakiji]], † [[360 pr. n. št.]] |
||
Demokrit je bil [[Levkip]]ov učenec, [[Anaksagora|Anaksagorin]], [[Sokrat]]ov in [[Hipokrat]]ov sodobnik. Njegova številna dela pisana z [[jonska grščina|jonskim narečjem]] (dialektom) so obsegala vso področje tedanjega [[znanost|znanstvenega]] zanimanja ([[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[biologija|biologijo]], [[medicina|medicino]], [[filologija|filologijo]], [[geografija|geografijo]], [[etika|etiko]], [[filozofija|filozofijo]], itd.), vendar je ohranjenih od njih samo 70 naslovov in nekaj fragmentov. Je glavni predstavnik [[atomizem|atomizma]], po njem se svet sestoji izključno iz nepreglednega števila [[atom]]ov in [[vakuum|praznega]] [[Vesolje|vesoljskega]] [[prostor]]a. Nepravilno [[gibanje]] atomov po Vesolju pripelje včasih do ustvarjanja atomskih vrtincev, ki se počasi krčijo in združujejo v velikanske [[masa|mase]] - [[nebesno telo|nebesna telesa]], med katere spada tudi naša [[Zemlja]]. To se venomer ponavlja. |
Demokrit je bil [[Levkip]]ov učenec, [[Anaksagora|Anaksagorin]], [[Sokrat]]ov in [[Hipokrat]]ov sodobnik. Njegova številna dela pisana z [[jonska grščina|jonskim narečjem]] (dialektom) so obsegala vso področje tedanjega [[znanost|znanstvenega]] zanimanja ([[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[biologija|biologijo]], [[medicina|medicino]], [[filologija|filologijo]], [[geografija|geografijo]], [[etika|etiko]], [[filozofija|filozofijo]], itd.), vendar je ohranjenih od njih samo 70 naslovov in nekaj fragmentov. Je glavni predstavnik [[atomizem|atomizma]], po njem se svet sestoji izključno iz nepreglednega števila [[atom]]ov in [[vakuum|praznega]] [[Vesolje|vesoljskega]] [[prostor]]a. Nepravilno [[gibanje]] atomov po Vesolju pripelje včasih do ustvarjanja atomskih vrtincev, ki se počasi krčijo in združujejo v velikanske [[masa|mase]] - [[nebesno telo|nebesna telesa]], med katere spada tudi naša [[Zemlja]]. To se venomer ponavlja. |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
Prišel je do skoraj neverjetnega zaključka, da je [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] skupek [[svetloba|svetlobe]] neštevno mnogo [[zvezda|zvezd]], od katerih vsaka sveti preveč slabo, da bi jih lahko opazili. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to mislil v času, ko so vsi ostali ljudje bili trdno prepričani, da je na tem mestu [[mleko]], ki ga je kot dojenček polil [[Heraklej]], ko ga je boginja [[Junona]] hranila. Po njegovem mnenju Zemljo sestavljajo težji delci, nebesna telesa pa lažji. Lastnosti [[snov]]i so odvisne od tega, kakšni atomi jih sestavljajo in kako so razporejeni. |
Prišel je do skoraj neverjetnega zaključka, da je [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] skupek [[svetloba|svetlobe]] neštevno mnogo [[zvezda|zvezd]], od katerih vsaka sveti preveč slabo, da bi jih lahko opazili. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to mislil v času, ko so vsi ostali ljudje bili trdno prepričani, da je na tem mestu [[mleko]], ki ga je kot dojenček polil [[Heraklej]], ko ga je boginja [[Junona]] hranila. Po njegovem mnenju Zemljo sestavljajo težji delci, nebesna telesa pa lažji. Lastnosti [[snov]]i so odvisne od tega, kakšni atomi jih sestavljajo in kako so razporejeni. |
||
{{Presocratics}} |
{{Presocratics}} |
||
Redakcija: 18:45, 14. april 2010
Demokrit [demókrit] (starogrško Δημόκριτος: Demókritos), starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št.
Demokrit je bil Levkipov učenec, Anaksagorin, Sokratov in Hipokratov sodobnik. Njegova številna dela pisana z jonskim narečjem (dialektom) so obsegala vso področje tedanjega znanstvenega zanimanja (matematiko, astronomijo, fiziko, biologijo, medicino, filologijo, geografijo, etiko, filozofijo, itd.), vendar je ohranjenih od njih samo 70 naslovov in nekaj fragmentov. Je glavni predstavnik atomizma, po njem se svet sestoji izključno iz nepreglednega števila atomov in praznega vesoljskega prostora. Nepravilno gibanje atomov po Vesolju pripelje včasih do ustvarjanja atomskih vrtincev, ki se počasi krčijo in združujejo v velikanske mase - nebesna telesa, med katere spada tudi naša Zemlja. To se venomer ponavlja.
Prišel je do skoraj neverjetnega zaključka, da je Rimska cesta skupek svetlobe neštevno mnogo zvezd, od katerih vsaka sveti preveč slabo, da bi jih lahko opazili. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to mislil v času, ko so vsi ostali ljudje bili trdno prepričani, da je na tem mestu mleko, ki ga je kot dojenček polil Heraklej, ko ga je boginja Junona hranila. Po njegovem mnenju Zemljo sestavljajo težji delci, nebesna telesa pa lažji. Lastnosti snovi so odvisne od tega, kakšni atomi jih sestavljajo in kako so razporejeni.