Prodik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Prodik iz Keosa je bil starogrški filozof, ki je pripadal prvi generaciji solfistov, imenovanih tudi starejši solfisti. Živel je od okoli 465 do 395 pred našim štetjem. V Atene je prešel kot ambasador iz Keosa in je postal znan tako kot govorec kot tudi učitelj. Platon mu je izkazoval višje spoštovanje, tako kot tudi ostalim sofistom. Poleg tega je v mnogih Platonovih dialogih Sokrat prikazan kot Prodikov prijatelj.

Življenje

Prodik se je rodil na delu grškega otoka Keos imenovanega Loulis. Tukaj se je rodi tudi Simonid, katerega je Prodik opisal, kot njegovega vzornika. Prodik je pogosto prihajal v Atene z namenom poslovanja v imenu njegovega mesta. Pojavil se je tudi v igrah Eupolisa, ter v The Clouds in The Birds of Aristophanes. Plutarh ga tako kot Platon opisuje vitkega in šibkega

Najpomembnejše Prodikovo delo je teorija o izvoru religije. Tako kot nekateri njegovi kolegi sofisti, razlaga vero v okviru naturalizma. Verjel je da so ljudje najprej častili Sonce, Luno, reke, jezera kot bogove, zato ker so jim le ti omogočali preživetje. Kot dokaz za svojo teorijo navaja kult Nila v Egiptu. Bogove obravnava kot personifikacije sonca, lune, rek, vodnjakov, in vse drugo, kar prispeva k udobju našega življenja. Zaradi tega je bil večkrat obtožen ateizma. "Njegova teorija je bila, da je primitivni človek tako navdušen nad darili narave, da je verjel, da so le-te odkritje božanstva. Ta teorija ni le izjemna za svoj racionalizma, ampak tudi za njeno razločevanje tesne povezave med religijo in kmetijstva.

Podobno kot Protagora se je tudi Prodik veliko ukvarjal s preučevanjem jezikoslovja. Več Platonovih dialogov omenja Prodikovo jezikovno teorijo in njen velik pomen.