Anaksimander

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anaksimander
Anaximander.jpg  *
Anaksimander po Raphaelovi sliki Atenska šola, 15101511
Rojstvo 610 pr. n. št.
Milet
Smrt 545 pr. n. št.
Državljanstvo Antična Grčija
Poklic filozof in astronom

Anaksimander [anaksimánder] (starogrško Άναξίμανδρος: Anaxímandros) (tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Anaksimander je bil predstavnik jonske filozofske šole in Talesov sopotnik ali učenec. Verjetno je bil Anaksimenov učitelj ali prijatelj. Podobno njemu je veljal za izumitelja (prva geografska karta sveta, instrumenti za gradnjo) ter pa veljal tudi za uspešnega državnika. Napisal je prvi grški filozofski spis O naravi (Peri fyseos). Iz tega dela je ohranjen samo en stavek. Obširnejši so doksografski podatki. Prvi se je spraševal o načelu, počelu vsega in ga imenoval apeiron. Neskončnost je po kvaliteti nedoločena, prostorsko in časovno neomejena snovna praosnova vseh stvari (arhe), ki iz sebe zaradi neprestanega gibanja izdvaja nasprotja in na ta način povzroča nastanek posameznih stvari. Razvoj nasprotij se nujno konča s spajanjem, z vračanjem posameznega v prvobitno splošno. Kot Aristotel navaja v svoji Fiziki, je za Anaksimandra apeiron nesmrten in ne more imeti nekega svojega zasebnega načela, ker če bi ga imelo, bi imelo tudi svojo mejo. Na vprašanje kaj je apeiron odgovarja: neomejeno, brez konca in brez specifikacij. Del ohranjenih Anaksimadrovih fragmentov priča o tem, da je on morda prišel na idejo o evoluciji živih bitij.Pomembna so njegova odkritja v astronomiji. Zanj je imela Zemlja obliko valja ali kamnitega stebra, katerega višina je enaka tretjini osnovnice. Zemlja prosto lebdi v zraku v središču sveta. Sonce, Luna in zvezde naj bi bile različno oddaljene; Sonce najdlje, zvezde pa Zemlji najbližje. Sonce si je zamišljal kot kolo s premerom 27 ali 28 Zemljinih premerov. Votel obroč kolesa naj bi napolnjeval ogenj, viden le skozi okroglo odprtino. Na podoben način je razlagal tudi Luno, ta obroč naj bi bil širok 19 Zemljinih premerov. Zvezdno kolo pa je postavil nekje med Luno in Zemljo. Nastanek Sončevih in Luninih mrkov je razlagal z začasno zamašitvijo lukenj v obročih, Lunine mene pa z rednimi delnimi zamašitvami. Ni popolnoma jasno, kako si je zamišljal zgradbo sfer in obročev, saj so morali notranje ležeči sloji prepuščati Sončevo svetlobo, njih lastna svetloba pa je izhajala le skozi odprtine. Zvezde je postavil najbližje k Zemlji, kar govori o tem, kako malo so Grki takrat opazovali nebo, saj je očitno, da niso poznali niti Luninih okultacij svetlih zvezd. Tako je zasnoval svojo novo kozmološko sliko, ki je v grško astronomijo uvedla geometrizacijo fizičnega Vesolja. Njegovo učenje o nastanku organskega življenja v vodi in razvoju živih bitij preko nižjih organizmov do človeka predstavlja pomembno anticipacijo sodobne teorije o poreklu vrst. Napravil je nebesno kroglo (sfaira) in sestavil prvo geografsko karto za katero je kasneje napisal besedilo njegov rojak Hekatej. Prvi je uporabljal gnomon, s katerim je določil kot med ekliptiko in ekvatorjem.

Ohranjen fragment Anaksimandrove knjige O naravi:[uredi | uredi kodo]

»Anaksimander je postavil za pravzrok (arhe) in prvino vsemu, kar biva, apeiron (neskončno, nedoločeno) in je tudi prvi rabil to ime. Pravi pa, da to ni voda ne katera drugih tako imenovanih prvin, ampak neka svojevrstna neskončna podat, iz katere sestoje vsi nebesni svetovi v njih: 'Iz česar pa stvari nastajajo, v tistem tudi minevajo po Nujnosti; zakaj druga drugi plačujejo kazen in poravnavo za krivdo po redu Časa.' Anaksimader je očitno opazoval presnavljanje štirih prvin iz ene v drugo, zato ni maral vzeti ne te ne one za podstat, temveč neko drugo mimo njih. Nastanka stvari ne izvaja iz kakovostnega spreminjanja prasnovi, temveč iz izločevanja nasprotij na podlagi večnega gibanja. « (DK 12A9, prevod po Sovre: Predsokratiki, str 35). --

Pravi tudi:[uredi | uredi kodo]

Logos je božji drobiž. Vsak nebeščan, ki spomladi požene, primakne zaznamek. Človek mu smisel doda, menjaje dolžino s kračino. Ko pesem odteče v ubranost, nedotakljivo umolkne. Tu ni razlik. Na obrobju smrtnih besed, v besednici smrti. V belem, brezčasnostnem šumu, skupku vseh govoric, pripuščenih na svet, ki ga – edinega – znamo čutiti.

O njem in njegovih dosežkih[uredi | uredi kodo]

Anaksimander iz Mileta, Praksiadov (sin). Ta je rekel, da je počelo in prvina brezmejno, ne da bi ga pri tem opredelil kot zrak ali vodo ali kaj drugega. Posamezni deli se sicer spreminjajo, vesolje pa je nespremenljivo. Na sredini leži zemlja, ki zavzema središčni položaj in ima obliko krogle. Prvi je odkril enakonočje, solsticije.  Prvi je izumil gnomon( uporablja se za določanje solsticijev, časa, letnih obdobij in enakonočij) in postavil sončno uro. Izdelal je tudi naprave za opazovanje ur. Prvi je narisal načrt Zemlje in morja. Izdelal pa je tudi maketo-kroglo. Torej rekel je, da Zemlja leži povsem v središču.  Svoje nauke je predstavil v poglavjih , ki so po nekem naključju prišla v roke Apolodorju iz Aten.  Bil je tudi Talesov sorodnik, učenec in naslednik. Napisal je spise O naravi, Kroženje Zemlje, O (zvezdah) stalnicah, Krogla in nekatere druge.

Anaksimander je bil torej Talesov učenec. Rekel je, da je počelo bivajočih (stvari) nekakšna narava brezmejnega, iz katerega nastanejo nebesa in svet znotraj njih. Ta (narava) je večna in nepostarljiva ter zaobsega vse svetove. Pravi, da je čas opredeljeni nastanek, bitnost in propad (bivajočih stvari). Ta Anaksimander je rekel, da je počelo in prvina bivajočih stvari brezmejno in prvi za počelo uporabil to ime. Poleg tega je za gibanje, v katerem pride do nastajanja nebes rekel, da je nekaj večnega.  Zemlja lebdi (v zraku), ne da bi jo kar koli obvladovalo, in miruje zaradi enake oddaljenosti od vsega. Po obliki je zaobljena, zaokrožena, podobna kamnitemu stebru: ena izmed njenih ploskev je tista po kateri hodimo, druga pa se nahaja na nasprotni strani.  Zvezde so nastale kot ognjen obroč in so se ločile od ognja v svetu, obdane pa so z zrakom. Obstajajo tudi izpuhi, ki so nekakšni cevasti prehodi(cev kovaškega meha), skozi katere vidijo zvezde; mrki nastanejo zato, ker se izpuhi zaprejo. Zaradi zapiranja ali odpiranja prehodov se tudi Mesec enkrat pokaže kot rastoč, drugič kot pojemajoč.  Obroč Sonca je 27-krat večji od Mesečevega, Sonce pa se nahaja tudi najvišje, najnižje pa so obroči zvezd stalnic.  Živa bitja nastajajo iz vlažnega, ki izpareva zaradi sonca. Človek je bil na začetku podoben neki drugi živali, mogoče ribi. Sprva so bila ta bitja obdana z bodičasto skorjo. Ko so stopila v zrelo obdobje, so se premaknila bolj na suho območje, pri tem pa se je njihova skorja razlomila. Šele takrat so iz njih izšli moški in ženske, ki so se lahko že sami hranili.  Vetrovi nastanejo iz najbolj pretanjenih izparin, ki se ločijo od zraka in se takrat, ko se nakopičijo, začnejo gibati; deževje nastaja zaradi izparevanja iz Zemlje, ki ga povzroči Sonce; bliski pa, ko veter naleti na oblake in jih razlomi.

Anaksimander je trdil, da je brezmejnost narave tisto iz česar nastajajo vse stvari. Vse pa tudi propadejo. ˇKar je nastalo se nujno dokonča/ dovrši.ˇ Gibanje je večno; brez gibanja namreč ni mogoče nastajanje niti propadanje.

Anaksimander poudarja ˇNaj se razmišlja na osnovi tega, kar vodi k zvezdoslovju.ˇ Tam je namreč podan dokaz glede razporeditve planetov, njihove velikosti in oddaljenosti, pri čemer je Anaksimander prvi odkril razmerje med njihovo velikostjo in oddaljenostjo, kakor poroča Evdem, ki sicer prvo določitev razporeditve njihove lege pripisuje Pitagorejcem. Velikosti in oddaljenosti so do zdaj ugotavljali tako, da so kot izhodišče merjenja vzeli mrke; verjetno je to odkril Anaksimander pa tudi oddaljenost Venere in Merkurja na osnovi njune konjunkcije.

Anaksimander pravi, da se v Zemlji, izsušeni zaradi prevelike pripeke in namočeni od dežja, razpirajo večje razpoke, v katere nasilno prodre prekomeren gornji zrak. Ko v te razpoke vdre močan veter, se Zemlja zamaje vse do temeljev. Zaradi tega nastanejo takšni potresi.

POVZETEK: Anaksimander je rekel, da je počelo bivajočih stvari Brezmejno … iz katerih je nastanek bivajočim stvarem, v te nastaja tudi njihov propad skladno z nujnostjo. Druga drugi namreč odrejajo pravico in kazen za nepravico skladno z redom časa.

Citat[uredi | uredi kodo]

"Če potemtakem to razumemo na ta način, bi se utegnilo zdeti, da postavlja, kakor rečeno, brezmejna snovna počela, a en sam vzrok gibanja in nastajanja. Če pa bi kdo domneval, da ima mešanica vseh (stvari) eno naravo, ki je tako po obliki kakor po velikosti nedoločena, kot je domnevno želel reči, potem bi iz tega sledilo, da govori o počelih, o naravi brezmejnega in umu.", iz česar pa je vsekakor očitno, da si telesne prvine zamišlja podobno kot Anaksimander. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]