‎

Empédoklej ali Empédokles (starogrško Ἐμπεδοκλῆς, latinizirano: Empedoklés), starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.

Znana je njegova teorija štirih elementov, po kateri je svet sestavljen iz vode, zraka, ognja in zemlje, med njimi pa posredujeta še Ljubezen (Eros) in Spor (Neikos), ki sta vzrok raznolikosti sveta in harmonije v njem. Pripisujejo mu filozofski pesnitvi O naravi (Peri physeos) in Očiščenje (Katarmoi).

Življenje

Empedoklej se je rodil v mestu Akragas na Siciliji, bil je Anaksagorov sodobnik. Bil je odličen retorik (slavil ga je tudi Aristotel) in pesnik, ter bil je zelo spoštovan. Bil je znanstvenik predirljivega duha, goreč iskalec resnice, po drugi strani pa mistično navdahnjen zanesenjak in prijatelj magij. Zagovarjal je teorijo preseljevanja duš in zase verjel, da ima preroške sposobnosti. Umaknil se je na Peloponez. Nihče ne ve kje, kdaj in kako je umrl, legende pa pravijo, da naj bi se Empedoklej vrgel v Etno zato, da bi ga meščani imeli za božanskega.

Teorija štirih elementov

Empedoklej
Empedoklej
	Empedoklej
Rojstvo	Ἐμπεδοκλῆς; cca. 494 pr. n. št.; Agrigent[d]
Smrt	cca. 434 pr. n. št.; domnevno Etna
Državljanstvo	Agrigent[d]
Poklic	zdravnik, filozof, pisatelj, pesnik, politik

Empedokleja ni prepričalo nobeno počelo prejšnjih naravoslovcev, iz česa je sestavljen svet (po njegovem je bilo to preveč kompleksno). Sam pravi, da je svet sestavljen iz štirih elementov – korenine (rhizomata): vode, zraka, ognja in zemlje – ti elementi so večni in predmet neskončnega cikličnega spreminjanja (Za Empedokleja svet poteka v cikličnem gibanju), med njimi pa posredujeta Ljubezen (Eros) in Sovraštvo (Neikos). V delu cikla, kjer prevladuje ljubezen, elementi postopoma prehajajo v stvar. V drugem delu cikla, kjer prevladuje sovraštvo, pa so štirje kvalitativno različni elementi, ki izmenično vladajo. Nastajanja in minevanja po njegovem ni. Ljubezen združuje (razdvaja enakovrstne), sovraštvo razdvaja (združuje enakovrstne). Stvari nastanejo z mešanjem, preminejo pa z ločevanjem elementov; pri tem se elementi sami nikoli ne spreminjajo in ne nastajajo.

Učil je, da je grešnikova duša podvržena dolgotrajni spokorniški selitvi iz telesa v telo (metempsihoza). Kdor se hoče izogniti takšni kazni, se mora očistiti in predvsem ne jesti mesa, kajti v ubitih živalih bi lahko bila ravno kakšna duša na spokorniškem popotovanju.

Deli

O naravi (Peri physeos)
Očiščenja (Katharmoi)

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Empedoklej.

seznam starogrških filozofov

Sklici

↑ Bréhier É. Histoire de la philosophie — Éditions F. Alcan, 1926. — Vol. 1. — P. 59.
d:Track:Q78620888 d:Track:Q274978 d:Track:Q113573231
↑ ^2,0 ^2,1 https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&pg=PA6 — str. 6.
↑ https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3355015p/f46.item.texteImage — str. 30.
↑ Stanford Encyclopedia of Philosophy — Stanford University, Center for the Study of Language & Information, 1995. — ISSN 1095-5054
d:Track:Q824553 d:Track:Q66839005 d:Track:Q41506
↑ https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&pg=PA17 — str. 17.

Viri

Hermann, D. idr. 2012. Fragmenti predsokratikov. Ljubljana: Študentska založba
Miščević, N. idr. 2006. Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga
Sovre, A. 1988. Predsokratiki. Ljubljana: Slovenska matica

Ta članek o filozofu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q113573231&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:fr:Émile_Bréhier|Bréhier&amp;nbsp;É.]]&lt;/i&gt;_[[:d:Q113573231|Histoire_de_la_philosophie]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:d:Q78620888|Éditions_F._Alcan]],_1926._—_Vol.&amp;nbsp;1._—_P.&amp;nbsp;59.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q78620888]][[d:Track:Q274978]][[d:Track:Q113573231]]&lt;/div&gt;-1] Bréhier É. Histoire de la philosophie — Éditions F. Alcan, 1926. — Vol. 1. — P. 59.
d:Track:Q78620888 d:Track:Q274978 d:Track:Q113573231

[[https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&amp;pg=PA6_https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&amp;pg=PA6]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_str.&amp;nbsp;6.&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&pg=PA6 — str. 6.

[[https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3355015p/f46.item.texteImage_https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3355015p/f46.item.texteImage]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_str.&amp;nbsp;30.&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-3] ttps://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3355015p/f46.item.texteImage — str. 30.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q737498_citetype_Q773668&quot;_data-entity-id=&quot;Q824553&quot;&gt;[https://plato.stanford.edu/entries/empedocles/_Stanford_Encyclopedia_of_Philosophy]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Univerza_Stanford|Stanford_University]],_[[:d:Q66839005|Center_for_the_Study_of_Language_&amp;_Information]],_1995._—_ISSN_[https://www.worldcat.org/issn/1095-5054_1095-5054]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q824553]][[d:Track:Q66839005]][[d:Track:Q41506]]&lt;/div&gt;-4] Stanford Encyclopedia of Philosophy — Stanford University, Center for the Study of Language & Information, 1995. — ISSN 1095-5054
d:Track:Q824553 d:Track:Q66839005 d:Track:Q41506

[[https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&amp;pg=PA17_https://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&amp;pg=PA17]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_str.&amp;nbsp;17.&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-5] ttps://books.google.cat/books?id=4qtSF3BUbjAC&pg=PA17 — str. 17.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

p p u Predsokratski filozofi
Miletska šola	Tales Anaksimander Anaksimen
Pitagorejci	Pitagora Alkmeon Hipas Filolaj Arhit Hiket Ekfant Timej
Efeška šola	Heraklit Mračni
Elejska šola	Ksenofan Parmenid Zenon Elejski Melis
Pluralizem	Anaksagora Arhelaj Empedoklej
Sofistika	Protagora Gorgija Prodik Alkidamas Hipija
Drugo	Diogen Apolonijski Ferekid Hipo

p p u Astronomija stare Grčije
Astronomi in astronomke	Aglaonike Agripa Akorej Anaksagora Anaksimander Andronik Apolonij Arat Arhimed Arhit Aristarh Aristil Atal Avtolik Bion Empedoklej Eratosten Evktemon Evdoks Filip Opuntski Filolaj Gemin Heraklit Hiket Hiparh Hipokrat Hipsiklej Kalip Kleomed Kleostrat Konon Menelaj Meton Oinopid Parmenid Piteas Porfirij Posidonij Ptolemaj Selevk Sosigen Sosigen Peripatetik Sporos Tales Teodozij Teon I. Teon II. Timoharis
Dela	Almagest O nebesnem svodu (Aristotel) O velikostih in razdaljah (Aristarh) O velikostih in razdaljah (Hiparh)
Središča	Aleksandrijska knjižnica Kirena Platonova Akademija Rodos
Inštrumenti	armilarna sfera astrolab dioptra ekvatorialni obroč gnomon mehanizem z Antikitere trikveter zidni kvadrant
Pojmi/teorije	deferent in epicikel ekvant geocentrični model heliocentrični model Hiparhov cikel Kalipov cikel Kleostratov cikel krogelna Zemlja Metonov cikel nebesne krogle oktaeteris podlunarna krogla protizemlja
Vplivi	babilonska astronomija egipčanska astronomija
Vpliv na	arabsko astronomijo evropsko astronomijo indijsko astronomijo

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 2 3 4 5 6 7 8 9 CONOR (Slovenija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Španija Francija (data) Katalonija Nemčija Italija Izrael ZDA Japonska Češka republika Avstralija Grčija Hrvaška Nizozemska Poljska Švedska Vatikan
Inštituti za umetnostno raziskovanje	Artist Names (Getty)
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska) zbMATH
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology RERO (Švica) 1 2 SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1