Kleomed

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kleomed
Rojstvo Κλεομήδης
2. stoletje
nepoznana vrednost
Poklic astronom, matematik

Kleomed (tudi Kleomedes) [kleoméd/kleomédes] (starogrško Κλεομήδης: Kleomédes), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kleomed je živel okoli leta 170 za Ptolemejem. Je avtor dela Teorija o krožnih gibanjih nebesnih teles (Κυκλική θεωρία μετεώρων: Kykliké theoría meteóron). Delo je verjetno napisal nekje med sredino 1. stoletja pr. n. št. in leta 400. V tej knjigi v dveh delih je podal znanje o nebesnih telesih v skladu s stoično filozofijo. V delu je velikokrat dobesedno navajal Posidonija in je poleg razprave o nebesnih telesih obravnaval njegovo delo, stoletje pred njim. Navajal je tudi Aristotela, Piteasa, Arata, Eratostena in Hiparha.

Odkril je astronomsko refrakcijo. Ptolemej je, čeprav z napačno razlago, izdelal prvi postopek določitve refrakcije iz opazovanj, kar pa ni mogel izvesti zaradi premajhne točnosti takratnih meritev.

Kot Posidonijev učenec je Kleomed podal več osnovnih kakovostnih značilnosti loma svetlobe, kot je na primer ukrivljanje žarka v smeri pravokotno na prehod iz manj gostega v gostejše sredstvo, in predlagal, da se lahko zaradi loma v ozračju Sonce in njegova mavrica vidita tudi kadar je Sonce pod obzorjem.[1]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje udarni krater Kleomed (Cleomedes) v severovzhodnem delu bližnje strani Lune.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Boyer, Carl Benjamin (1959), The Rainbow: From Myth to Mathematics, New York: Yoseloff 
  • Ross, Helen E. (2000-07), "Cleomedes (C. 1St Century Ad) on the Celestial Illusion, Atmospheric Enlargement, and Size – Distance Invariance", Perception 29 (7): 863–871, doi:10.1068/p2937 

Dodatno čtivo[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]