Hipolit Rimski
Sveti Hipolit mučenec | |
---|---|
Začetek papeževanja | 217 |
Konec papeževanja | 235 |
Predhodnik | Natalis |
Naslednik | Novacijan |
Nasprotnik | Kalist Urban Poncijan. |
Redovi | |
Položaj | 2. protipapež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Hipolit cca. 170[1][2][…] Rim |
Smrt | 235[4][5][…] Sardinija |
Pokopan | Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja Rim |
Narodnost | Grk |
Svetništvo | |
God | rimskokatoliška Cerkev: 13. avgust pravoslavne Cerkve: 30. januar |
Svetnik v | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci |
Kanonizacija | razglašalec predtridentinsko obdobje |
Zavetnik | Bibbiena, Italija; zdravje konjev; ječarji; jetniški nadzorniki; zaporniki |
Catholic-hierarchy.org |
Sveti Hipolit, protipapež, filozof in cerkveni oče, mučenec in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 170 n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 13. avgust 235, Sardinija.
Nauk in učenje
[uredi | uredi kodo]Hipolit se ni strinjal z odločbo papeža Zefirina, ki pravi: »Odpadli kristjani in drugi veliki grešniki so lahko sprejeti nazaj v Cerkev po opravljeni določeni pokori« in je učil, da trije veliki grehi niso odpustljivi in sicer: prešuštvo, umor in odpad od vere.[7]
Hipolit kot protipapež (217-235)
[uredi | uredi kodo]Kalist se je moral boriti proti nekaterim zmotam in krivim naukom ter prenašati tudi Hipolita, ki se je v mladosti sicer zagnano boril zoper eno herezijo, je zaradi svojega rigorizma zapadel v drugo; na koncu življenja pa se je spreobrnil in umrl kot mučenec skupaj s papežem Poncijanom, ki ga je sprejel nazaj v cerkveno občestvo. Hipolit je bil sicer učen teolog, vendar mu je manjkalo ponižnosti. Zato se je dal najprej posvetiti za rimskega škofa in kot takega torej za papeža. Na tem položaju je ostal skoraj vse do svoje smrti za časa treh pravih papežev: Kalista, Urbana in Poncijana.
Cerkveni pisatelj
[uredi | uredi kodo]Hipolit je bil plodovit pisatelj. Njegova najbolj znana stvaritev je Druga evharistična molitev. Po Tridentinskem vesoljnem cerkvenem zboru je bila v rimskem obredu v veljavi samo ena evharistična molitev vse do Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora in sicer sedanja Prva evharistična molitev. Po bogoslužni obnovi Pavla VI. so bile dodane v sveto mašo še tri osrednje evharistične molitve in še nekaj drugih. Avtor druge in tudi najkrajše evharistične molitve ali mašnega kánona je prav Hipolit Rimski. [8]
Smrt in češčenje
[uredi | uredi kodo]Na Sardiniji se je Poncijan v izgnanstvu na otoku Tavolara 28. septembra 235 odpovedal službi rimskega škofa. Takrat se je odpovedal protipapeštvu tudi Hipolit in se v skupnem hudem trpljenju spravil s Cerkvijo. Oba sta kmalu nato umrla zaradi nečloveških razmer v svinčenih rudnikih in izgnanstvu. Hipolitovo in Poncijanovo truplo so prenesli v Rim in ju v času Fabijana (236-250) pokopali v Kalistovih katakombah.
V Rimskokatoliški cerkvi god 13. avgusta; pravoslavne Cerkve pa slavijo njegov god 30. januarja.
Ocena
[uredi | uredi kodo]Čeprav je Hipolit imel papeža Zefirina za neizobraženega in neveščega v cerkvenih zadevah, je večina rimskih duhovnikov bila na njegovi strani. Med nastalim preganjanjem je bil vernikom in duhovnikom tolažnik in varuh. V spisu „Octavius” ga njegov sodobnik Minucius Felix poveličuje kot dobrega in sposobnega papeža.[9]
Večkrat so Hipolita Rimskega zamenjali z istoimenim svetnikom Hipolitom Portovskim iz Porta v Italiji, ki pa goduje 22. avgusta in je zato koledarska reforma 1969. leta postavila stvari na pravo mesto.[10]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ AlKindi
- ↑ Schäfer J. Ökumenisches Heiligenlexikon — 1998.
- ↑ Большая российская энциклопедия — Moskva: Большая российская энциклопедия, 2004.
- ↑ Record #118551418 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ BeWeB
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2012. Pridobljeno 23. septembra 2012.
- ↑ Papež Pavel VI. Rimski misal. str. 529.
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 40.
- ↑ »Patron Saints Index: Saint Hippolytus of Rome«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2008. Pridobljeno 22. septembra 2012.
Viri
[uredi | uredi kodo]- S. Čuk, Svetnik za vsak dan I-II Ognjišče Koper 1999.
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
- Rimski misal, kakor ga je naročil prenoviti Drugi vatikanski cerkveni zbor in ga je razglasil papež Pavel VI. Slovenska škofovska liturgična komisija, Ljubljana 1975.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
---|---|---|
Predhodnik: Natalis |
Rimski škof Papež 217–222 |
Naslednik: Novacijan |