Vakuum

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven
Steklena bučka žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko

Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev. Popolnega vakuuma ni mogoče ustvariti, zato tudi prostoru z, v primerjavi z zračnim, zelo nizkim tlakom rečemo vakuum. V medplanetarnem prostoru je vakuum boljši od tistega, ki ga lahko ustvarimo v laboratoriju, a niti tam ni popoln, saj tudi tam prostor vsebuje nekaj delcev na enoto volumna.

Zamisel o vakuumu kot temi iz filozofskih debat izvira že iz antične Grčije, vendar ga do 17. stoletja nihče ni empirično raziskoval. V laboratoriju ga je leta 1643 prvi ustvaril Evangelista Torricelli. Za svoje teorije o zračnem tlaku je razvil še druge eksperimentalne postopke. Torricellijevski vakuum nastane s polnjenjem živega sreba visoke steklene cevkaste posode na eni strani zaprte, ki se na koncu obrne in spodaj vsebuje nakopičeno živo srebro.[1] Otto von Guericke je leta 1650 iznašel vakuumsko črpalko. Z njim sta se ukvarjala tudi Ernest Rutherford in Niels Bohr. Sodobna fizika preučuje fluktuacije v vakuumu. Vakuum se uporablja v elektronkah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "How to Make an Experimental Geissler Tube". Popular Science monthly (v angleščini). Bonnier Corporation. 1919-02.