Pomoč:Uvod v Slogovni priročnik/Vse
 |
Ta stran je tehnično navodilo. Opisuje proces ali postopke nekaterih vidikov norm in prakse v Wikipediji. To ni pravilo ali smernica Wikipedije in lahko odraža različne ravni soglasja in preverjanja. |
|
Slogovni priročnik (SlogP ali SLOGP) je poglobljen vodič, ki določa standarde za oblikovanje člankov na Wikipediji. Sledenje tem smernicam pomaga ohranjati enciklopedijo jasno, dosledno in stabilno.
Najpreprostejši način za to je najti dobro napisan članek in kopirati njegovo oblikovanje. Če pa želite več informacij o oblikovanju, bo SlogP verjetno imel priporočilo (vsebino lahko iščete tukaj).
Zapomnite si, da je SlogP smernica; ni se vam treba vsega zapomniti! Namenjen je pomoči, ko niste prepričani, kako najbolje prikazati informacije in zmanjšati sporov, če se drugi urejevalci ne strinjajo z vašo izbiro oblikovanja.
Vsebina je pomembnejša od oblikovanja, in drugi urejevalci vam lahko pomagajo, če ste v dvomu (podobno velja, da predpostavimo dobronamernost, ko vam drugi pomagajo pri oblikovanju vašega pisanja).
Poglavja članka[uredi | uredi kodo]
.png)
Članek naj se začne z enostavnim povzetkom teme, ki nato vodi bralca v podrobnosti, pri čemer je besedilo razdeljeno na obvladljive dele z logičnimi naslovi.
Uvod
Uvodni razdelek je prvi del članka, ki se pojavi pred kazalom vsebine in katerim koli naslovom. Prva poved v uvodnem razdelku običajno vsebuje jedrnato definicijo in opiše pomembnost teme. Preostanek uvodnega razdelka predstavlja kontekst članka in povzema ključne točke.
Uvodni razdelek naj bo dolg od enega do štirih odstavkov in samostojno predstavlja jedrnat pregled članka. Poudarek, ki ga namenjamo vsaki izjavi v uvodnem razdelku, naj približno odraža njeno relativno pomembnost za temo. Izjave naj bodo skrbno podprte s viri, če obravnavano gradivo ni podprto s sklici v članku. Stavki naj bodo napisani v jasnem in dostopnem slogu, ki spodbuja branje celotnega članka. Preostali del članka bo podal bralcem, ki želijo več informacij, podrobnejše informacije.
Poglavja in naslovi
Članki so organizirani v poglavja in podpoglavja, vsak s kratkim naslovom, ki se bo samodejno pojavil v kazalu vsebine. Na splošno so najbolj berljivi odseki tisti, ki so dolgi od enega do štirih odstavkov.
Običajno je le prva beseda v naslovu napisana z veliko začetnico.
Naslov 1 je naslov članka in se samodejno generira. Naslovi poglavij v članku se začnejo na drugem nivoju (==Naslov 2==), podnaslovi pa na tretjem nivoju (===Naslov 3===) in tako naprej. Poglavja naj ne preskočijo nivoja med naslovi in podnaslovi (na primer od naslova drugega nivoja na neposredno na podnaslov četrtega nivoja).
- Glej tudi
Slike in sklici[uredi | uredi kodo]
Slike naj bi podpirale vsebino članka, ne da bi jo zasenčile, in za informacije, ki so kontroverzne ali bi lahko izzvale spor, naj bodo na voljo sklici.
Slike
Slike pomagajo bralcem razumeti članek, in niso namenjene zgolj njegovemu okraševanju. Slike dodajte ali zamenjajte samo, če so boljše od obstoječih ali dodatno podpirajo besedilo članka. Pri ustvarjanju in nalaganju slike mora biti ločljivost zadostna in uporabljen mora biti ustrezen format datoteke.
Slike naj bodo v članku enakomerno razporejene, naj bodo relevantne za poglavja, v katerih so izpisane, ter naj vključujejo pojasnjevalni opis. Slike so privzeto prikazane kot majhne sličice in so poravnane na desni strani članka, da ohranijo vizualno enotnost strani. Če je potrebno, so na voljo tudi drugi formati, na primer: leva poravnava, galerije in panorame.
Izogibajte se preobremenjevanju kratkih poglavij z velikim številom slik, saj se lahko prelijejo v naslednje poglavje in zmanjšajo berljivost.
- Glej tudi
- Uvod v slike (Wikioznačevanje)
- Uvod v slike (Vizualni urejevalnik)
- Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike (podrobnejše smernice)
Sklicevanje
- Ne pretiravajte z uporabo citatov iz virov; članki naj bi na splošno povzeli in strnili, kaj viri govorijo o določeni temi.
- Uporabljajte zanesljive vire informacij.
- V članku uporabite obstoječi slog sklicev, z dodanim seznamom sklicev na dnu članka.
Sklici naj bodo navedeni, ko dodajate gradivo, ki je kontroverzno ali verjetno sporno, in ko dodajate gradivo v biografski članek živeče osebe ter pri nalaganju slike. Čeprav se je za pravilno obliko sklica potrebno potruditi, je pomembno, da vključite dovolj informacij, da lahko bralec prepozna vir; če je potrebno, lahko drugi uredniki lahko izboljšajo obliko sklicev.
Podobno kot pri slikah, obstaja privzeti slog sklicevanja, vendar se včasih uporablja tudi alternativna oblika. Pri dodajanju novih sklicev uporabite isti slog, ki je že uporabljen v članku, ali pa se posvetujte na pogovorni strani glede morebitnih sprememb. Medvrstični sklici, ki jih dodate v članek, se dodajo v poglavje "Sklici" na koncu članka (ki naj bo postavljen pod poglavje "Glej tudi" in nad poglavje "Zunanje povezave", če sta prisotna en ali oba).
- Glej tudi
Povezave[uredi | uredi kodo]
Povezave
Povezovanje s hiperpovezavami je pomembna značilnost Wikipedije. Notranje povezave (ali "wikipovezave") povezujejo projekt v medsebojno povezano celoto. Povezave zagotavljajo takojšen dostop do lokacij znotraj projekta in povečujejo razumevanje bralcev o obravnavani temi. Kako jih dodajati, ste se naučili v razdelu Urejanje v tem vodiču.
Da določite, koliko notranjih povezav je potrebno vključiti v članek, se vprašajte, "Ali bi bil bralec te teme zainteresiran za ta drugi članek? Ali pomaga razložiti koncept, ki je samo na kratko opisan v tem članku ali pa bi lahko bralcu bil neznan?". Običajno naj bi bila prva pojavitve (vendar ne naslednje pojavitve) pomembne besede povezana z ustreznim člankom na to temo. Pazite, da ne vključite preveč povezav, saj to zmanjšuje berljivost.
Zunanje povezave (do spletnih strani, ki niso znotraj Wikipedije) se lahko dodajo v poglavje "Zunanje povezave", skupaj s kratkim opisom. Te naj bodo vključene le, če so izjemno relevantne ali zagotavljajo več podrobnosti, kot jih članek lahko zajame. Spletne strani, ki se uporabljajo kot sklici za podporo vsebini članka, pa naj se namesto tega vključijo v poglavje "Sklici".
- Glej tudi
- Uvod v povezovanje (Wikioznačevanje)
- Uvod v povezovanje (Vizualni urejevalnik)
- Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje (podrobnejše smernice)
Doslednost[uredi | uredi kodo]
V SlogP so vključena obsežna navodila o vseh vrstah slogovnih elementov. Spodaj je vzorec vrst stvari, glede katerih lahko poiščete nasvete.
Jezik
Izogibajte se izrazom kot so jaz, mi in ti, razen v citatih in imenih del.
Izogibajte se izrazom ko so opazite in pomnite (ki predpostavljajo "vas" kot bralca); in izogibajte se izrazom, kot so seveda, v resnici in očitno.
Datumi in števila
Izogibajte se besednim zvezam, ki bodo sčasoma zastarele (npr. nedavno ali letos). Namesto tega lahko uporabite frazo "od tega in tega datuma."
Zapišite 12.000 za dvanajst tisoč, in ne 12,000; za decimalne vejice velja: 3,14, in ne 3.14.
Skladno s Slovenskim pravopisom se stvarni datum zapiše v obliki: 25. junij 1991. Dovoljen je tudi zapis datuma oz. letnice s celo besedo (tj. tisoč devetsto enaindevetdeset), vendar je zaradi lažje berljivosti slednja oblika odsvetovana. Namesto imena meseca lahko uporabljamo tudi števko (tako arabsko 25. 6. 1991 kot rimsko ustreznico 25. VI. 1991).
Desetletja so v slovenskem jeziku označena z arabskimi številkami v obliki: 2. desetletje prejšnjega stoletja ali 20. leta 20. stoletja.
Stoletja so v slovenskem jeziku označena z arabskimi številkami v obliki: 2. stoletje ali 2. stoletje pr. n. št.
V članku vedno sledite te enotni obliki zapisa datuma.
V članku uporabljajte ena, dve, tri, ..., osem, devet in ne 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 (čeprav je veliko izjem, tako da je vse odvisno od okoliščin).
Velike začetnice
Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov.
Pri uporabi znanstvenih imen veljajo naslednje smernice:
- imena rodov pišemo ležeče in z veliko začetnico — Homo, Rosa, Saccharomyces.
- Vrstne pridevnike pišemo ležeče in za imenom ali okrajšavo imena rodu — Homo sapiens ali H. sapiens, nikoli pa samo sapiens, saj taki označevalci niso nujno specifični. Vedno jih pišemo z malo začetnico.
- Imena višjih taksonomskih skupin pišemo z veliko začetnico, vendar pa neležeče — Hominidae, Mammalia, Animalia.
Okrajšave in kratice
Za označevanje približnih datumov je bolje, da uporabljate neležečo okrajšavo c. (ki ji sledi presledek) kot pa circa, ca. ali approx.
Pišite ZDA, in ne USA.
Namesto znaka "&" uporabite besedo "in", razen v tabelah, infopoljih in uradnih imenih, kot je AT&T.
Ob prvi pojavitvi kratice izpišite sestavne dele kratice in navedite kratico, kot je Slovenska ljudska stranka (SLS).
Ločila
Dogovor v Slovenski Wikipediji je, da uporabljamo usredinjene dvojne narekovaje » in «, čeprav Slovenski pravopis dovoljuje tudi drugačne.
Ležeče besedilo se uporablja za imena oz. naslove albumov, knjig, video iger, filmov, oper, simfonij, slik, kipov, časopisov, revij, epskih pesmi, iger, televizijskih in radijskih programov—ampak ne za manjša dela kot so pesmi, članki, eseji, prispevke, poglavja ali deli časopisov in revij, ki jih zapišemo v narekovajih.
Če je pika ali vejica del citiranega besedila, jo postavite pred zaključnim narekovajem. (Rekel je: »Počutim se brezskrbno.«). Piko postavite za narekovaj (beseda brezskrbno pomeni »srečno«.).
Izogibanje prelomom vrstic
Prelomom med besedami se lahko izognete z vstavitvijo nedeljivega presledka namesto običajnega presledka s pomočjo kode ali {{nbsp}}. To preprečuje prelom vrstice v sredini izrazov, kot so 17 kg, AD 565, £11 milijonov, april 2024, 5° 24′ 21.12″ N, Boeing 747 in 2. svetovna vojna.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Vsebina | |
|---|---|
| Oblikovanje | |
| Slike | |
| Postavitev | |
| Seznami | |
| Pravo | |
| Umetnost | |
| Glasba | |
| Regijsko | |
| Religija | |
| Znanost | |
| Športi | |
| Sorodno |
|
| Iskanje | |
