Pomoč:Povezava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
A video screencast showing how to create wikilinks

Na tej strani je razloženo, kako na Wikipediji ustvariti wikipovezavo, interwiki povezavo ali zunanjo spletno povezavo (kot je hiperpovezava), kar bralcem z enim klikom omogoči dostop do drugih Wikipedijinih strani, ter drugih Wikimedijinih projektov in zunanjih spletnih mest.

Povezava ima različne (spremenljive) videze na »sidrni« strani in »ciljni« strani, ki je lastnik »povratnih povezav« in ki lahko šteje povezave do nje z orodjem WP:Kaj se povezuje sem.

Za kratek seznam nekaterih osnovnih bližnjic si oglejte Wikipedija:Plonkceglc.

Za smernice kako naj se povezave v Wikipediji uporabljajo, glejte glejte Wikipedia:Priročnik za slog/povezovanje.

Wikipovezave (notranje povezave)[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje in mw:Help:Links

Wikipovezava (ali notranja povezava) je povezava iz ene strani na drugo stran znotraj slovenske Wikipedije ali, bolj splošno, znotraj iste Wikipedije (npr. znotraj francoske Wikipedije); z drugimi besedami: znotraj iste domene ali celo bolj splošno, znotraj istega Wikimedijinega projekta (npr. znotraj Wikislovarja).

Povezave so navedene v podvojenih oglatih oklepajih:

  • [[1234]] je v besedilu viden kot »1234«  in ustvari povezavo na (vrh) strani »1234«.

Da ustvarite povezavo, ki se v besedilu izpiše z drugačnim imenom kot je ime ciljne strani, uporabite pokončnico "|". Prvi izraz znotraj oklepaja je naslov strani, na katero boste preusmerjeni (cilj povezave), vse za pokončnico pa je, kako je povezava videti za bralca na izvirni strani (oznaka povezave). Na primer:

  • [[a|b]] se pojavi kot »b«, vendar se povezuje na stran »a«, torej: b.

Črke in drugo besedilo brez ločil takoj (tj. brez presledka) po oklepaju wikipovezave postane del oznake (pomeni: prikazano v isti barvi kot oznaka) brez spreminjanja cilja. To je uporabno za množine, sklanjatve in glagolske oblike, ki dodajo nekaj besedila le na koncu. Na primer:

  • [[svinčnik]]i generira svinčniki, povezuje se na svinčnik, kar je enakovredno, ampak bolj priročno kot [[svinčnik|svinčniki]] .

Vendar to ne le prihrani čas aktivnosti urejevalca, ampak tudi olajša branje kode. To je razlog, zakaj je to treba storiti vedno, kjer je to mogoče.

Bolj zapleteni zgledi:

  • [[a|b]]c ustvari bc, kar je enakovredno [[a|bc]].
  • a[[b]] ustvari ab. Za besedilo pred wikipovezavo ni posebnih pravil.
  • Če želite "a" spredaj v barvi povezave, morate napisati [[b|ab]], kar ustvari ab.
  • [[a]]:b ustvari a:b, ker pravilo ne velja za ločila.
  • [[a]]''b'' ustvari ab. (Dvojni apostrofi vklopijo in izklopijo poševno pisavo.)
  • Celo poševna pisava znotraj povezave: [[a|a''b'']] ustvari ab, ampak seveda obarvano.
  • [[a]]<nowiki />b ustvari ab. Oznaka nowiki izklopi pravilo.
  • [[a|b]]<nowiki />c ustvari bc.

Ciljna povezava razlikuje med velikimi in malimi črkami, razen prvega znaka (zato se [[atom]] povezuje na »Atom«, povezava [[ATom]] pa ne in se povezuje na drugo stran).

Če cilj wikipovezave ne obstaja, je prikazan v rdeči barvi in se imenuje »rdeča povezava«. Tukaj je primer rdeče povezave.

Če želite videti namig o rdeči povezavi in njen prikaz v spodnjem levem kotu brskalnika, premaknite kazalec miške na to rdečo povezavo.

Če se klikne na rdečo povezavo, se uporabnik preusmeri na prazno stran, kjer je mogoče ustvariti stran z naslovom rdeče povezave. Medtem ko ste na tej prazni strani, lahko vidite druge strani, ki uporabljajo rdeče povezave do tega (neobstoječega) naslova s pomočjo funkcije »Kaj se povezuje sem«.

Če je cilj povezave enak strani na kateri se pojavi (povezava sam nase), je prikazana v krepki pisavi, kot pri: Pomoč:Povezava. Da, njegova wiki koda je pravzaprav [[Pomoč:Povezava]]. Vendar ni v običajni barvi za povezave in se ne odziva kot povezava; če je kazalec miške v njej, je kazalec miške videti, kot da je v/nad običajnim besedilom.

Ko si pred shranjevanjem v predogledu urejanja ogledamo naše urejane in se izkaže, da je cilj novoustvarjene povezave razločitvena stran, kot je stran Peč, je treba povezavo spremeniti v eno od izbir na tej strani, razen če je takšna povezava ustvarjena z nekim namenom. Po potrebi se lahko uporabi pokončnica, na primer v [[Peč (gora)|Peč]], ki je prikazana kot Peč in je povezava do članka o gori. Bralci ne bi smeli biti usmerjeni na strani z razločitvami, razen če ni druge možnosti.

Poskus običajne povezave na slikovno stran, stran kategorije ali medjezikovno povezavo bo povzročil drugačen učinek: sliko bo umestilo na stran, stran dodalo v kategorijo ali ustvarilo medjezikovno povezavo na robu strani. Če želite preglasiti to vedenje, vstavite začetno dvopičje ":", kot v [[:Slika:Mediawiki.png]], [[:Kategoija:Pomoč]], [[:fr:Help:Link]] .

Manj običajni načini s katerimi se cilji povezav interpretirajo, so opisani spodaj v #Pretvorba v kanonično obliko.

Vstavljanje in brisanje notranjih povezav[uredi | uredi kodo]

  • Pri urejanju povezav z vikioznačevanjem se povezave vstavijo ali izbrišejo preprosto z dodajanjem ali odstranjevanjem parov oglatih oklepajev, ki obdajajo besedilo (s tem da se upošteva povezave ustvarjene s pokončnico).

Obstaja nekaj koristnih orodij:

  • Ko uporabljate vizualni urejevalnik, označite nekaj besedila in nato kliknete ikono povezave nad besedilnim poljem (dva člena verige), kar omogoči dodajanje povezave, ki ponuja izbiro možnih ujemanj in možnost pokončnice.
  • Ko uporabljate urejevalnik WikEd, ki ga lahko izberete v Nastavitve > Vtičnik > Urejevalni vtičniki, obstaja gumb »Wiki link« (običajno prvi gumb v spodnji vrstici). Če je med urejanjem določeno besedilo označeno, ga s klikom na gumb Wiki link vstavite v dvojne narekovaje, tj. ustvarimo wikipovezavo. Če pa je označeno besedilo, ki že vključuje eno ali več notranjih povezav – v mnogih primerih samo eno notranjo povezavo z ločilnimi oklepaji – bo namesto tega povezava odstranjena. Za posamezno povezavo pokončnice bo gumb Wiki link preklapljal med povezovanjem in prekinitvijo povezave.

Interwiki povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Pomoč:InterWikimedia povezave, meta:Help:Interwiki linking in Wikipedija:Medjezikovne povezave

Interwiki povezava vodi do strani na spletno mesto drugega projekta Wikimedije, kot je Meta ali do Wikipedije v drugem jeziku. Ciljno mesto mora biti na interwiki zemljevidu. Te povezave imajo enako sintakso [[...]] kot wikipovezave (glejte zgoraj), vendar imajo predpono ":x:", ki določa ciljno spletno mesto.

Na primer, [[m:Help:Link]] se povezuje na stran »Help:Link« na Meti, medtem ko se [[:commons:Athens]] povezuje na stran »Athens« na Wikimedijino zbirko kot: commons:Athens.

Za Interwiki povezave je mogoče uporabljati pokončnice, tako kot pri wikipovezavah. Ne pozabite, da mora biti pred medjezikovno povezavo dvopičje, če naj bo prikazana, na mestu kjer je vstavljena v besedilo, kot medvrstične medjezikovne povezave; sicer bo prikazana na seznamu medjezikovnih povezav ob strani. Tako bi (z vključitvijo pokončnice) [[:ja:Wikilink|]] uporabili za povezavo do Wikilink na japonski Wikipediji. Zgled: ( [[:ja:URL|]] se povezuje na URL v japonski Wikipediji).

Interwiki povezave (kot zunanje povezave) so prikazane v nekoliko bolj bledo modri barvi kot navadne wikipovezave. MediaWiki ne zazna, ali te ciljne strani obstajajo, zato niso nikoli prikazane rdeče.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave za neposredno povezavo do katere koli spletne strani uporabljajo URLje. Zunanje povezave so znotraj enojnih oglatih oklepajev (namesto v dvojnih oklepajih kot pri notranjih povezavah), pri čemer je neobvezno besedilo povezave ločeno od URL-ja s presledkom (ne z »|« kot pri notranjih povezavah). Ko so izpisane, zunanjim povezavam sledi ikona zunanje povezave. Na primer

[http://www.example.org/ besedilo povezave]

bo izpisano kot

besedilo povezave.

URL mora biti naveden v celoti, vključno s protokolom: na primer [http://...] ali [https://...]. Kratki URL-ji, ki so sprejeti v nekaterih drugih kontekstih (ne-Wikimediji), kot je [example.org/ besedilo povezave] ali [www.example.org/ besedilo povezave] niso sprejeti in ne bodo povzročili generiranja povezave. Namesto tega bo povezava, ki generira wiki markup, vključno z oglatimi oklepaji, kopirana neposredno, torej »[example.org/ povezava besedilo]« ali »[www.example.org/ povezava besedilo]« .

Če besedilo povezave ni navedeno, se zunanje povezave oštevilčijo: ] izpiše [http://www.example.org/some-page [1]. Povezave brez oglatih oklepajev so prikazane v celoti: http://www.example.org/ in se izpišejo kot http://www.example.org/.

Za iskanje vseh strani z zunanjimi povezavami na dano spletno mesto se lahko uporabi Posebno:LinkSearch.

Sintakso zunanjih povezav je mogoče uporabiti tudi za povezave do določenih strani v Wikipediji, ki niso dostopne prek wikipovezav, kot so zgodovina strani, pogled urejanja, stara različica strani, razlika med dvema verzijama itd. Lahko se uporablja tudi za ustvarjanje navigacijske slike.

Če želite izpisati zunanjo povezavo brez ikone puščice, postavite sintakso zunanje povezave med oznake <span class="plainlinks">...</span>. Na primer, <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pomoč:Povezava&action=history zgodovina te strani]</span> bo izpisano kot: zgodovina te strani.

http: in https:[uredi | uredi kodo]

Sredi leta 2015 so bila Wikipedija in vsa druga spletna mesta Wikimedije spremenjena tako, da za šifriranje celotnega prometa uporabljajo HTTPS. Če dostopate do URL-ja kot je http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Povezava, vas bo spletni strežnik preusmeril na https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Povezava. Zato je treba pri ustvarjanju povezave v slogu zunanjih povezav do notranje strani (to je z uporabo enojnih oglatih oklepajev ali golega URL-ja) navesti https, da se izognete nepotrebni preusmeritvi, kot na primer https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pomoč:Povezava&action=history.

Ker vsa spletna mesta Wikimedije zahtevajo HTTPS, je slog relativnega URL povezovanja [//www.mediawiki.org/wiki/Pomoč:Povezava] zastarel in se ga ne bi smelo več uporabljati. http: ali https: je treba izrecno določiti za ciljno spletno mesto (prednost ima https: kjer je na voljo).

Kaj je »sidro«?[uredi | uredi kodo]

Beseda »sidro« ima dva nasprotujoča si pomena:

  • V kontekstu povezave od sidra do cilja je to izhodišče.
  • V kontekstu predloge {{sidro}} je »sidro« ciljna lokacija povezave, na katero lahko skočite.
    Ta kraj/lokacija je lahko celo vrzel med dvema črkama.

Predloga Sidro samodejno vrine nekaj nevidne kode iz določenega besedila v predlogi na »pristajalnem mestu« ob upoštevanju določenih parametrov v referenčnih predlogah na splošno.
Za razvijalce se lahko beseda »sidro« nanaša

  • na besedilo in parametre v predlogi, iz katere je ustvarjena nevidna koda,
  • na večinoma nevidno kodo HTML ali
  • do ciljnega pristajališča/lokacije/točke v samem sebi.

Povezovanje razdelkov (sidra)[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje#Povezave z navpičnico na poglavja člankov

Za povezavo do razdelka ali podrazdelka na drugi strani dodajte imenu strani # in ime razdelka:

[[Ime strani#Ime razdelka|prikazano besedilo]]

Če povezujete znotraj iste strani, izpustite ime strani in uporabite # in ime razdelka:

[[#Ime razdelka|prikazano besedilo]]

Pri povezovanju do razdelka na isti strani je priporočljivo, da izpustite ime strani, ker bo povezava delovala tudi pri predogledu sprememb ali po premikanju strani.

Upoštevajte, da Imena razdelkov razlikujejo med velikimi in malimi črkami, v nasprotju s povezavami na članke, kjer velika začetnica ni pomembna.

Predloga Za povezovo do razdelka, ki je oblikovan s simbolom za razdelek (Ime strani § Ime razdelka namesto Ime strani#Ime razdelka), uporabite predlogo {{Section link}} (ali {{slink}}):

Za povezavo do razdelka, tako da je namesto tega oblikovan s simbolom razdelka (Ime strani § Ime razdelka namesto Ime strani#Ime razdelka), uporabite predlogo {{Section link}} (ali {{slink}}):

{{Section link|Ime strani|Ime razdelka}}

Pri uporabi predloge nekateri znaki [ ] { | } pri povezovanju do razdelka zahtevajo uporabo kode:

[ ] { | }
.5B .5D .7B .7C .7D

Na primer, razdelek »[Zaprto] Pritožba« je mogoče povezati z [[#.5BZaprto.5D Pritožba]]. Povezave v kazalu vsebine bodo samodejno ustvarile to kodiranje, tako da se URL lahko kopira od tam. Vendar pa bo takšen URL kodiral tudi druge znake, ki ne motijo predlog ali wikikode, zato rezultat mogoče ne bo videti lep.

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Ko povezava vsebuje naslov razdelka (kot v zgornjih primerih), naslov dejansko kaže na sidro HTML na ciljni strani. Poleg sider, ki jih samodejno ustvarijo naslovi razdelkov, je včasih koristno ustvariti sidro na manjši enoti besedila, npr. na določen odstavek (glejte § Povezovanje na del razdelka). To lahko storite z uporabo {{Sidro|ime sidra}} ali alternativno, s kodo HTML <span id="anchor name">...</span> (glejte sintakso {{Sidro}}). Sidra se uporabljajo tudi pri preimenovanju razdelka, vendar še vedno omogočajo delovanje povezav na staro ime ali podobno, dovoljujejo povezovanje na razdelek z uporabo okrajšave. Povezave do sider se lahko dodajo tudi zunanjim URL-jem in povezavam interwiki, ponovno z uporabo sintakse #.

Povezave do razdelkov delujejo tudi preko imen strani, ki so preusmeritve. Na primer, če se Danzig preusmerja na Gdansk, se bo Danzig#Zgodovina povezal na razdelek »Zgodovina« v članku Gdansk. Omogočeno je tudio, da se cilj preusmeritve lahko definira kot določen razdelek ali sidro strani (to deluje le, če je omogočen JavaScript). V skladu s Priročnikom o slogu je bolj zaželeno takšne preusmeritve definirati in jih uporabiti pri povezovanju do teh razdelkov/sider, kot pa povezati z uporabo sintakse [[Ime strani#Ime razdelka ali sidra|izpisano besedilo]] ali {{Section link|Ime strani|Ime razdelka}}. Na ta način, če razdelek ali zasidrano besedilo pozneje postane lasten članek, povezav prek te preusmeritve ne bo treba prepisati.

Na primer, Wikipedia:Povezovanje razdelka se preusmeri na razdelek Pomoč:Povezava#Povezava razdelka (sidra) na tej strani. Posebnost tega načina delovanja je, da če bi pri uporabi take povezave dodali ime razdelka, bi to preglasilo razdelek, določen s preusmeritvijo. Tako bi Wikipedia:Povezovanje razdelka#Medjezikovne povezave vodile v razdelek »Medjezikovne povezave« na tej strani. Takšnemu prepisu preusmeritev razdelkov se je treba izogibati.

Za ustvarjanje sidra, ki se izpiše osvetljeno ko se povežemo nanj, je mogoče uporabiti predlogo {{Vidno sidro}} (za zgled - kliknite tukaj). Prvi parameter predloge bo uporabljen kot sidro in hkrati kot izpisano besedilo (|besedilo= lahko uporabite za drugačno izpisano besedilo).

Podvojena imena razdelkov[uredi | uredi kodo]

Če ima več razdelkov na ciljni strani enak naslov, povezava do naslova kaže na prvi razdelek s tem naslovom. Če bi želeli imeti povezavo na drug razdelek s tem naslovom ali naslovom, ki se razlikuje samo v velikih začetnicah (Primer vs. PRIMER), povezanemu naslovu pripnite _2, _3 in tako naprej, brez presledka (ali 2, 3 in tako naprej s presledkom), šteto od vrha ciljne strani in ne glede na to, ali je razdelek razdelek ali podrazdelek. Na primer, več razdelkov z naslovom »Zgodovina« je lahko povezanih kot »Zgodovina«, »Zgodovina_2« (ali »Zgodovina 2«) itd.

Povezovanje na del razdelka[uredi | uredi kodo]

Sidra lahko uporabite tudi za povezavo na katerikoli del razdelka. Na primer, če se želite povezati s petim stavkom v razdelku, preprosto postavite sidro na začetek tega stavka, nato pa se lahko povežete s tem sidrom na enak način, kot bi se povezali s katerim koli drugim sidrom.

Vendar, tako kot pri imenih odsekov, se podvojena imena sidra povezujejo samo s prvim. Ker sidra niso izpisana, imate veliko več svobode pri izbiranju unikatnih sider, na primer tako, da imenu sidra dodate trenutni datum in čas (na primer tako, da poimenujete sidro za razdelek »TaRazdelek«: {{Sidro|Ta razdelek2014-09-22-18-05a1}} ).

Sidra lahko postavite kamor koli, tudi na začetek stavka ter znotraj opomb in citatov, čeprav je priporočljivo, da najprej delovanje preizkusite v peskovniku. Prav tako je treba sidro postaviti izza vseh indikatorjev, ki so prepoznani samo na začetku vrstice (kot je == ali === itd., za nov razdelek, * za novo alinejo, : za zamik), saj bi moralo sidro še vedno delovati, ampak indikator začetka vrstice pa običajno ne bo več deloval (in tega morda ne boste opazili vedno, še posebej, če se vam mudi).

Obstaja majhno število posebnih imen za sidra. Glej § Povezovanje na vrstico v tabeli.

Povezovanje na vrstico v tabeli[uredi | uredi kodo]

Če želite ustvariti sidro za vrstico tabele, glejte Pomoč §§ Tabela​ in Povezovanje razdelka ali mapiranje povezave na vrtico v tabeli. Vendar sta [[#top]] in [[#toc]] rezervirani imeni, ki se povezujeta na vrh strani oziroma na kazalo vsebine.

Povezovanje s pokončnico[uredi | uredi kodo]

Povezava s pokončnico je notranja povezava ali interwiki povezava, kjer sta podana cilj povezave in oznaka povezave. To se potrebuje v primeru, da cilj in oznaka povezave nista enaki, hkrati pa tudi oznaka povezave ni enaka cilju povezave z zadnjo razširjeno besedo:

  • [[sir]] (oznaka = cilj, pokončnica ni potrebna)
    izdelujejo sir, povezano na članek Sir.
  • [[sir]]e (oznaka = cilj + razširitev ["e"], pokončnica ni potrebna)
    proizvaja sire, povezano na članek Sir.
  • [[paški sir|sir]] (oznaka = del cilja, potrebna je pokončnica)
    izdeluje sir, povezano na članek Paški sir.
  • [[sir|paški sir]] (oznaka = cilj + dodatno besedilo ["paški"], potrebna je pokončnica)
    izdeluje paški sir, povezano s člankom Sir.
  • [[sir|tista zadeva]] (oznaka je popolnoma drugačna od cilja, potrebna je pokončnica)
    proizvaja tiste stvari, povezano na članek Sir.

To omogoča povezovanje besede ali fraze znotraj besedila namesto uporabe »glej tudi«, tudi če besedilo natančno ne ustreza imenu ciljne strani. Z ustreznim brskalnikom in glede na nastavljene nastavitve lahko še vedno vidite cilj povezave: ko pokažete na povezavo, se ime prikaže v namigu, ko z miško pokažemo nanjo, prav tako se prikaže tudi v vrstici stanja.

Na primer:

[[Železniška postaja|kolodvor]]
prikazano bo: kolodvor

To je uporabno, kadar je beseda »kolodvor« uporabljena v članku o vlakih; iz konteksta bi bilo jasno, da je mišljena železniška postaja. Povezava z pokončnico je za uporabnika bolj priročna kot povezava do postaje, ki bi lahko bila razločitvena stran.

Obstajajo različni triki za doseganje enakega rezultata z manj tipkanja:

Uporaba preusmeritve kot alternativa[uredi | uredi kodo]

Preprosta alternativa povezavi s pokončnico je uporaba preusmeritvenih strani. Če želite ustvariti Kako urediti kavarno, uporabite [[Kako urediti kavarno]] in ustvarite preusmeritev na urejanje kavarne.

To pride prav, če preusmeritev že obstaja ali pa bo uporabna tudi drugje; vendar obstaja nekaj pomanjkljivosti:

  • namig ne prikazuje strani, na katero vas bo preusmerilo
  • »Povezane spremembe« izpiše spremembe za preusmeritveno stran in ne za cilj preusmeritve

Če združite povezavo s pokončnico in preusmeritev, lahko kot namig, ko z miško pokažemo nanjo, podate nekaj informacij, ki niso ime strani na katero se povezujete, npr. [[Organizacija združenih narodov|OZN]] bo izpisalo »Organizacija Združenih narodov«, ko lebdite nad OZN, kar pojasnjuje kratico.

Samodejna pretvorba wikibesedila s trikom s pokončnico[uredi | uredi kodo]

Če v povezavi s pokončnico del za "|" ostan prazen, se pretvori v skrajšano obliko povezane strani, kot sledi:

  1. Vse besede pred prvim dvopičjem (:) in samo dvopičje se odstranijo. Ta beseda je lahko ali ne predpona imenskega prostora (kot je »Pomoč:«) ali predpona interwiki (kot je »commons:«). Če je pred imenom strani dvopičje, se »prvi« nanaša na »prvi za tem«.
  2. Če je besedilo v oklepajih na koncu, bo odstranjeno.
  3. Če oklepajev ni, je pa vejica, se vejica in vse za njo odstrani.
  4. Povezava bo narejena v vseh primerih.

Tako kot pri treh ali štirih tildah pri podpisovanju na pogovornih straneh in pri uporabi subst, se v predogledu rezultat izpiše, vendar pretvorba v polju za urejanje še ni prikazana. Pritisnite »Prikaži spremembe«, da vidite spremembo v wikibesedilu.

Oznaka kategorije
Ker je sintaksa ključa za razvrščanje strani v kategorije podobna povezavi s pokončnico, trik s pokončnico deluje tudi za oznake kategorij, čeprav tam to ni uporabno.
Primeri z uporabo dvopičja
Slovarček izrazov se pretvori v [[Pomoč:Slovarček izrazov|Slovarček izrazov]], ki se izpiše kot Slovarček izrazov.
Moje življenje se pretvori v [[Glasba: Moje življenje| Moje življenje]], ki se izpiše kot Moje življenje – čeprav »Glasba:« ni imenski prostor (zato se presledek za dvopičjem ne odstrani samodejno), bližnjica pa vseeno deluje.
sl:Geslo se pretvori v [[w:sl:Geslo (računalništvo)|sl:Geslo]], ki se izpiše kot sl:Geslo.
Zgledi velikih začetnic
geslo se pretvori v [[geslo (računalništvo)|geslo]], ki se izpiše kot geslo.
Geslo se pretvori v [[Geslo (računalništvo)|Geslo], ki se izpiše kot Geslo.
Primer vejice
[[commons:Boston, Massachusetts|]] se pretvori v [[commons:Boston, Massachusetts|Boston]], kar se izpiše kot Boston.
Drugi primeri
Parametri in spremenljivke:
[[w:{{{1}}}|]] ne daje [[w:{{{1}}}|{{{1}}}]].
Klic predloge z vrednostjo parametra 1 izpiše delujočo povezavo samo v primeru substitucije.
[[w:sl:{{FULLPAGENAME}}|]] ne daje [[w:sl:{{FULLPAGENAME}}|sl:{{FULLPAGENAME}}]].
[[m:{{FULLPAGENAME}}|]] ne daje [[m:{{FULLPAGENAME}}|{{FULLPAGENAME}}]]
* [[project:a (b)|]]
* [[w:project:a (b)|]]
* [[:de:project:a (b)|]]
* [[wiktionary:project:a (b)|]]
* [[wiktionary:de:project:a (b)|]]
* [[wikibooks:project:a (b)|]]
* [[wikiquote:project:a (b)|]]
* [[wikisource:project:a (b)|]]
* [[w:en:{{FULLPAGENAME}}|]]
** [[w:en:{{FULLPAGENAME}}|en:{{FULLPAGENAME}}]]
* [[m:{{FULLPAGENAME}}|]]
** [[m:{{FULLPAGENAME}}|{{FULLPAGENAME}}]]

Ti zgledi se izpišejo kot:

Inverzni trik s pokončnico[uredi | uredi kodo]

Na strani »A (c)« se [[|B]] samodejno pretvori v [[B (c)|B]].

Podobno se na strani »A, c« [[|B]] samodejno pretvori v [[B, c|B]].

Nadaljnji primeri so tukaj.

Povezave na podstrani[uredi | uredi kodo]

Wikipovezava potrebuje ''fullpagename'' in to je obvezno, razen če je povezava na ali iz podstrani. Wikipovezava do njene nadrejene strani je [[../]] in čeprav ni navedeno ime strani, je izpisano celotno ime strani. Na nadrejeni strani se lahko namesto wikipovezave do podstrani namesto uporabi /ime podstrani za izpis imena podstrani.

Čeprav so podstrani ustvarjene v imenskem prostoru člankov, povezovanje podstrani tam ne deluje v polni funkcionalnosti.

Povezovanje podstrani deluje, kot je pričakovano, do katere koli strani pod korensko nadrejeno stranjo:

  • povezovanje razdelka: [[../#section]]
  • child-to-child povezovanje podstrani: [[../subpagename]]
  • parent's parent [[../../]]
  • vključitev [[../|trik s pokončnico
  • in vključitev transkluzije: {{../}} in {{/subpagename}}

Povezave na posebne strani[uredi | uredi kodo]

Če želite ustvariti povezavo do posebne strani:

Ker znak ampersand (&) ni dovoljen, ni mogoče ustvariti navadne povezave, ki bi vsebovala &action=edit ali &redirect=no v nizu poizvedbe URL. V teh primerih uporabite predloge ali čarobne besede, glejte #Povezave, ki vsebujejo URL poizvedbene nize.

Na primer, za kodiranje Wikimedia url povezave, kot je ta, ki kaže na posebno stran s parametri, lahko uporabite predlogo, kot je {{Plain link}}.

{{Plain link|url=//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Dnevnik&logid=627467|name|name=15:50, 13. december 2022}}

izpiše

15:50, 13. december 2022

Spreminjanje videza povezave[uredi | uredi kodo]

Izgled izpisanih povezav v brskalnikih, kot je opisano zgoraj, je povzet glede na slog prikaza v privzeti koži. Uporabniki lahko spremenijo način kako vidijo povezave:

Namigi tooltip[uredi | uredi kodo]

Če v brskalniku držite kazalec nad povezavo (ko se z miško pomaknete nad besedo), se prikaže opis (tooltip), ki vsebuje besedilo atributa title HTML povezave. MediaWiki – programska oprema, ki poganja Wikipedijo – opis nastavi na ime ciljne strani (brez navedbe razdelka), če gre za wikipovezavo; ime strani s predpono, če je povezava interwiki, in naslov povezave (URL), če je zunanja povezava. (To lahko izklopite v uporabniških nastavitvah.) Brskalnik lahko v statusni vrstici prikaže podobne informacije, vključno z vsemi prikazi razdelkov.

Za te učinke je uporabna povezava s pokončnico; na primer za prikaz pomena akronima. Z uporabo predloge {{Tooltip}} je možno ustvariti opis brez povezave.

Nedovoljeni znaki[uredi | uredi kodo]

Povezava, katere cilj vsebuje nedovoljene znake (glejte WP:Ime strani), bo prikazana brez označevalcev, kot sta v [[A{b}]].

V wiki in interwiki povezavah se pretvorbe izvedejo samodejno. Na primer, [[Pomoč:Ime%20strani]] postane Pomoč:Ime strani. Nasprotno pa velja za zunanje povezave; na primer, večina brskalnikov pretvori .../wiki/! v .../wiki/%21.

Nekateri znaki v spletnem naslovu se morajo zapisati z ubežnimi znaki (Escape), zato ker so rezervirani za urejanje Wikipedije. Primeri vključujejo %5B za [, %5D za ], %3C za <, %3E za >, %7B za {, %7D za }, %7C za | in %26 za & - tj. percent-encoding. Sklici s številskimi znaki (npr. &#91; ali &#x5B;) se v zunanjih povezavah ne smejo uporabljati, ker ima znak & v URL-ju poseben pomen.

Povezave, ki vsebujejo znak &[uredi | uredi kodo]

Ker znak & ni dovoljen, v nizu poizvedbe URL ni mogoče ustvariti običajne povezave, ki bi vsebovala &action=edit ali &redirect=no. Tovrstne povezave so lahko v pomoč na uporabniških straneh. Prav tako ima preusmeritvena stran lahko tudi kategorije, ki si jih boste morda želeli ogledati ali urediti z enim klikom. Te povezave lahko ustvarite na dva načina:

  • Uporabite lahko predlogo, kot je {{plain link}}, da kodirate Wikimedijino URL povezavo. Na primer, {{plain link|url=//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Dnevnik&logid=627467|name=query}} vrne query.
  • Uporabite lahko čarobno besedo fullurl, da na primer dodate action=edit poizvedbenemu nizu URL-ja [{{fullurl:{{{1}}}|action=edit}} {{{1}}}]. Upoštevajte, da bo to izpisano kot zunanja povezava in ne kot notranja povezava, zato morda ne bo prikazana v poizvedbah kaj-se-povezuje-sem, povezanih s ciljno stranjo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]