Kamniti velikani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kamniti velikani, tudi megaliti, so kamniti balvani, značilni za poljedelske skupnosti, ki so med letoma 6500 in 3500 pr. n. št. živele v zahodni Evropi.

Megalitski stoječi kamni v vasi Callanish na Škotskem

Tako imenovani megalitski spomeniki (iz grščine megas - velik + lithos - kamen) so zrasli v mnogih delih sveta, vendar so zahodnoevropski najstarejši. Izkopavanja pogosto pokažejo, da se v notranjosti spomenika, pod njim ali nedaleč proč nahaja grobišče. To je arheologe napeljalo k domnevi, da gre za kraje, ki so imeli poseben pomen znotraj pogrebnih obredov, ki so se jih udeleževale poljedelske skupnosti na tem področju. V Newgrangeu na jugu Irske se 11 metrov nad pokrajino dviga ogromna okrogla gomila. V podnožje gomile je skopan 24 metrov dolg tunel, ki je po stenah in stropu obložen s kamni in vodi v tri prav tako opažane prostore. Ob določenih dnevih žarki vzhajajočega Sonca pod pravim kotom prodrejo v tunel in osvetlijo osrednjo komoro.

Neznanska velikost megalitskih spomenikov, njihova mogočna navzočnost in trud, ki je bil potreben, da so jih postavili, kažejo na to, da so bili spomeniki - vsaj nekateri - pomembni kot osrednja prizorišča obrednih slovesnosti, ki so jih prirejale prve poljedelske skupnosti v Evropi v neolitiku in zgodnji bronasti dobi. V Carnacu v Bretaniji se vrste pokončnih kamnov vlečejo več kilometrov daleč po pokrajini. Od prvotnih 10.000 kamnov se jih je do danes ohranilo 3000. Pred carnaškimi kamni niso našli grobov, sicer pa je v bližini veliko megalitskih grobnic. Obdobje postavljanja megalitskih spomenikov je trajalo skoraj tri tisoč let, od petega do drugega tisočletja pred našim štetjem. Vse od tedaj te kamnite velikane zagrinja skrivnost, ki jo obdajajo legende in pravljice. Te že stoletja privabljajo trume oboževalcev. Nad salisburyjskim nižavjem na jugu Anglije se dvigajo ogromni pokončni kamni, ki sestavljajo Stonehenge, po vsej verjetnosti najbolj znamenitega izmed megalitskih spomenikov. V krogu s polmerom 8 km od Stonehengea leži še več kot petsto kamnitih, lesenih in zemeljenih spomenikov.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]