Borobudur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Borobudur
Tempelj Borobudur
Splošni podatki
Arhitekturni slog stupa and candi
Naselje near Magelang, Central Java
Država Indonesia
Koordinate 7°36′29″S 110°12′14″E / 7.608°S 110.204°E / -7.608; 110.204
Dokončano c. AD 825
Projektiranje in gradnja
Naročnik Sailendra
Arhitekt Gunadharma
Borobudur Temple Compounds
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Države Indonezija
Tip Kulturno
Kriterij i, ii, vi
Referenca 592
UNESCO regija Azija in Pacifik
Zgodovina vpisa
Vpis 1991 (15. zasedanje)


Borobudur (tudi Borobodur) je največje budistično svetišče na svetu. Stoji v bližini mesta Yogyakarta v osrednjem delu otoka Java v Indoneziji. Stupo so najverjetneje gradili v 8. ali 9. stoletju, za gradnjo pa naj bi rabili vsaj 40 let, saj je zgradba sestavljena iz več kot dveh milijonov kamnitih blokov. Zloženih so v 8 nadstropjih, ki se postopno ožajo, tako da je spodnjih 5 nadstropij s kvadratnim tlorisom (temelji imajo dimenzije 123 m x 123 m) osnova za zgornja tri nadstropja s krožnim tlorisom. Iz daljave je stupa podobna zelo položni stopničasti piramidi. Današnja višina je 34.5 m, v času izgradnje pa naj bi bilo nadstropij 10, skupna višina pa 42 m. Na zgornjih treh etažah je 72 malih stup, ki obkrožajo osrednjo, veliko stupo. Verjetno je spomenik v Borobudurju budistični prikaz kozmosa. Spodnja nadstropja so okrašena z reliefi na skupaj 1460 ploščah širine 2 m. Obiskovalci Borobudurja naj bi ob obisku svetišča obhodili vsa nadstropja, ob tem pa s pomočjo reliefov spoznali življenje Bude in njegov nauk. Celotna pot po etažah je dolga okrog 3 km.

Stupe na svetišču Borobudur

Svetišče so verjetno opustili že v 10. stoletju, ko se je center politične oblasti preselil s tega območja, nekateri pa menijo, da je bil razlog za opustitev izbruh vulkana Merapi leta 1006. Borobudur, ki je bil medtem skoraj v celoti zasut in prerasel z vegetacijo, je leta 1814 odkril angleški guverner Raffles. Odkopavanja so trajala do sredine 19. stoletja, reliefe pa so prerisali in predstavili v knjigi leta 1873. Notranjost stupe je bila zelo poškodovana, zato so jo med letoma 1907 in 1911 temeljito obnovili, v letih 1973 do 1984 pa je UNESCO izvedel popolno rekonstrukcijo svetišča, ki so ga razglasili za spomenik svetovne dediščine. Velja za eno od sedmih čudes sveta.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]