Saumur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 16’ severne širine, 0° 05’ zahodne dolžine

Občina Saumur
Grad z mestnim jedrom, Saumur

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 00° 04' 37" W
Zemljepisna širina: 47° 15' 36" N
Uprava
Država Francija
Regija: Loire
Departma: Maine-et-Loire (podprefektura)
Okrožje: Saumur
Kanton: Saumur-Jug
Saumur-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Saumur Loire Développement
Župan: Jean-Michel Marchand
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 20 m–95 m
(povpr. 30 m)
Površina kopnega:¹ 66,35 km²
Prebivalstvo
(1999)
29.857
 - gostota: (1999) 450/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 49328/ 49400:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Saumur je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Maine-et-Loire. Leta 1999 je mesto imelo 29.857 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v zahodni Franciji ob reki Loari nedaleč stran od izliva reke Thouet vanjo.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Saumur je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Allonnes, Baugé, Doué-la-Fontaine, Gennes, Longué-Jumelles, Montreuil-Bellay, Noyant in Vihiers s 129.222 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Saumurju je od 1604 do preklica Nantskega edikta 1685 delovala Teološka akademija hugenotov.

Ozemlje Saumurja je bilo na začetku druge svetovne vojne prizorišče bitke, ene od zadnjih dejanj velike bitke za Francijo, ki se je odvijala že po odloku generala Pétaina o prenehanju bojev 17. junija 1940.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Grad Château de Saumur, prvotno zgrajen v 10. stoletju kot del obrambe pred Normanskimi vpadi, uničen 1067, ponovno zgrajen pod Henrikom II. v poznem 12. stoletju, od 1862 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov.
  • cerkev sv. Petra iz 12. do 17. stoletja,
  • Državna konjeniška šola, ustanovljena 1814, sedež konjeniškega elitnega moštva Cadre Noir, središče francoskega konjeništva,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]