Kaba (svetišče)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kaba
كَعْبَة
Kaaba Masjid Haraam Makkah.jpg
Kaba obkrožena z romarji
Religija
PripadnostIslam
Regionprovinca Makkah
ObredTavaf
VodstvoPredsednik zadev dveh svetih mošej: Abdul Rahman Al-Sudais
Lega
KrajVelika mošeja v Meki,
Meka, Hedžaz, Saudova Arabija
Kaba (svetišče) se nahaja v Saudova Arabija
Kaba (svetišče)
Lega Kabe v Savdovi Arabiji
UpravaAgencija Generalnega predsedstva za zadeve dveh svetih mošej
Koordinati21°25′21.08″N 39°49′34.25″E / 21.4225222°N 39.8261806°E / 21.4225222; 39.8261806Koordinati: 21°25′21.08″N 39°49′34.25″E / 21.4225222°N 39.8261806°E / 21.4225222; 39.8261806
Arhitektura
Tipsvetišče
UstanovljenoPredislamsko obdobje
Lastnosti
Dolžina12,86 m
Širina11,03 m
Maks. višina13,1 m
Materialikamen, marmor, apnenec

Kaba (arabsko ٱلْكَعْبَة‎, romanizirano al-Kaʿbah, lit.  'Kocka', arabska izgovorjava: [kaʕ.bah]), se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah (arabsko ٱلْكَعْبَة ٱلْمُشَرَّفَة‎, romanizirano al-Kaʿbah al-Musharrafah, lit. 'Čaščena Kaba'), je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.[1][2] To je najbolj sveto mesto v islamu.[3] Muslimani jo štejejo za Bayt Allah (arabsko بَيْت ٱللَّٰه‎, lit.  'Božja hiša') in je kibla (arabsko قِبْلَة‎, smer molitve) za molitev (salat) muslimanov po vsem svetu.

V zgodnjem islamu so se muslimani v svojih molitvah obračali na splošno v smeri Jeruzalema kot kible, preden so spremenili smer proti Kabi, za katero so muslimani verjeli, da je posledica razodetja koranskih verzov Mohamedu.[4]

Muslimani verjamejo, da je bila Kaba skozi zgodovino večkrat obnovljena, najbolj znana sta bila Ibrahim (Abraham) in njegov sin Ismail (Izmael), ko se je vrnil v dolino Meke nekaj let po tem, ko je na Alahov ukaz zapustil ženo Hadžar (Hagara) in Izmaela. Obkrožiti Kabo sedemkrat v nasprotni smeri urinega kazalca, znano kot tavaf (arabsko طواف‎, romanizirano tawaaf), je obred fard (obvezen) za dokončanje romanja hadža in umra. Območje okoli Kabe, po katerem romarji krožijo, se imenuje Mataaf.

Kaba in Mataaf sta obkrožena z romarji vsak dan v islamskem letu, razen 9. Zu-l-hidždže (Dhu al-Hijjah - dvanajsti in zadnji mesec islamskega kolendarja), znanega kot dan Arefata, ko se tkanina, ki pokriva strukturo, znana kot Kisvah (arabsko كسوة‎, romanizirano Kisvah, lit. 'platno') zamenja. Vendar pa se njihovo število najbolj poveča v času ramazana in hadža, ko se na tavaf zbere na milijone romarjev.[5] Po podatkih savdskega ministrstva za hadž in umro je v islamskem letu 1439 AH (2017/2018 n. št.) na romanje Umrah prispelo 6.791.100 romarjev,[a] kar je 3,6 % več kot v prejšnjem letu, pri čemer je prispelo 2.489.406 drugih romarjev za hadž AH 1440.[6]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Dobesedni pomen besede Ka'bah (arabsko: كعبة‎) je kocka.[7] V Koranu iz obdobja Mohamedovega življenja je Kaba omenjena z naslednjimi imeni:

  • al-Bayt (arabsko: ٱلْبَيْت‎, lit. 'hiša') v 2:125 od Alaha [Koran 2:125][8]
  • Baytī (arabsko: بَيْتِي‎, lit. 'Moja hiša') v 22:26 od Alaha [Koran 22:26] [9]
  • Baytik al-Muḥarram (arabsko: بَيْتِكَ ٱلْمُحَرَّم‎, slov. 'Tvoja nedotakljiva hiša') v 14:37 Ibrahima [Koran 14:37]
  • al-Bayt al-Ḥarām (arabsko: ٱلْبَيْت ٱلْحَرَام‎, lit. 'Sveta hiša') v 5:97 od Alaha [Koran 5:97]
  • al-Bayt al-ʿAtīq (arabsko: ٱلْبَيْت ٱلْعَتِيق‎, lit. 'Starodavna hiša') v 22:29 od Alaha [Koran 22:29]

Po mnenju zgodovinarja Eduarda Glaserja je bilo ime Kaba morda povezano z južnoarabsko ali etiopsko besedo mikrab, ki pomeni tempelj.[10] Avtorica Patricia Crone oporeka tej etimologiji.[11]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pogled na Kabo, 1718. Adriaan Reland: Traktat o religiji Mahometanov

Izvor[uredi | uredi kodo]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Mesta ni v nobeni znani geografiji ali zgodovini, napisani v treh stoletjih pred vzponom islama, čeprav mnogi muslimanski in akademski zgodovinarji poudarjajo moč in pomen predislamske Meke. Prikazujejo ga kot mesto, ki je obogatelo z izkupičkom od trgovine z začimbami. Patricia Crone meni, da je to pretiravanje in da je bila Meka morda le postojanka za trgovanje z nomadi za usnje, tkanino in kamelje maslo. Cronejeva trdi, da če bi bila Meka dobro znano trgovsko središče, bi jo omenili poznejši avtorji, kot so Prokopij, Nonos ali sirski cerkveni kronisti, ki so pisali v sirskem jeziku.[11] Po Encyclopædia Britannica je bila »pred vzponom islama cenjena kot sveto svetišče in je bila romarsko mesto.«[12]

Pred islamom je bila Kaba sveto mesto za različna beduinska plemena po vsem Arabskem polotoku. Enkrat vsako lunarno leto so beduini romali v Meko. Če pustimo ob strani kakršne koli plemenske spopade, bi častili svoje bogove v Kabi in trgovali med seboj v mestu.[13] V Kabi so hranili različne skulpture in slike. Znano je, da so bili kip Hubala (glavnega idola Meke) in kipi drugih poganskih božanstev postavljeni v Kabo ali okoli nje.[14] Stene so krasile slike idolov. Slika 'Isa (Jezusa) in njegove matere Maryam (Marija) je bila v Kabi, ki jo je kasneje po osvojitvi Meke našel Mohamed. Ikonografija v Kabi je vključevala tudi slike drugih prerokov in angelov. Zabeleženo je bilo, da so v Kabi nedefinirani okraski, denar in par ovnovih rogov. Par ovnovih rogov naj bi pripadal ovnu, ki ga je žrtvoval Abrahim namesto svojega sina Izmaela, kot velja po islamski tradiciji.

V svoji zgodovini naj bi Črni kamen pri Kabi udaril in razbil kamen, izstreljen iz katapulta[15], zamazan z iztrebki, ki so ga ukradli in odkupili Karmati in razdrobljen na več drobcev.[16]

al-Azraqi zagotavlja naslednjo pripoved svojega dedka:

»Slišal sem, da je bila v al-Baytu (v zvezi s Kabo) postavljena slika (arabsko: تمثال‎, romanizirano: Timthal, liter. 'Upodobitev') Maryam in 'Isa'. ['Ata'] je rekel: Da, v njej je bila okrašena slika Maryam (muzawwaqan); v njenem naročju je okrašen njen sin Isa.« 

— al-Azraqi, Akhbar Mecca: History of Mecca

V svoji knjigi Islam: kratka zgodovina Karen Armstrong trdi, da je bila Kaba uradno posvečena Hubalu, nabatejskemu božanstvu, in je vsebovala 360 idolov, ki so verjetno predstavljali dneve v letu.[17] Vendar se zdi, da je bila v času Mohamedove dobe Kaba spoštovana kot svetišče Alaha, visokega boga. Enkrat letno so se plemena z vsega Arabskega polotoka zbrala v Meki, da bi opravila romanje hadž, kar je bilo znak razširjenega prepričanja, da je Alah isto božanstvo, ki ga častijo monoteisti. V tem času so muslimani opravljali namaz obrnjeni proti Jeruzalemu, kot mu je naročil Mohamed, in obrnili hrbet poganskim združenjem Kabe. Alfred Guillaume v svojem prevodu Ibn Ishaqove serahe pravi, da bi se Kaba sama lahko omenjala v ženski obliki. Obhod so pogosto izvajali goli moški in skoraj gole ženske. Spodbija se, ali sta bila Alah in Hubal isto božanstvo ali različna. Po hipotezi Urija Rubina in Christiana Robina so Hubala častili le Kurejši in je bila Kaba najprej posvečena Alahu, vrhovnemu bogu posameznikov, ki pripadajo različnim plemenom, medtem ko je bil panteon bogov Kurejš nameščen v Kabi ko so osvojili Meko stoletje pred Mohamedovim časom.[18]

Miniatura iz leta 1307, ki prikazuje Mohameda, ki pritrjuje črni kamen v Kabo

Po islamskem mnenju[uredi | uredi kodo]

Kaba in Masjid al-Haram, upodobljena na talismanski srajci, 16. ali začetek 17. stoletja

Koran vsebuje več verzov o izvoru Kabe. Navaja, da je bila Kaba prva hiša čaščenja za človeštvo in da sta jo zgradila Ibrahim in Ismail po Alahovih navodilih.

Resnično, prva hiša (češčenja), ki je bila določena za človeštvo, je bila hiša v Baki (Makkah), polna blagoslova in vodila za človeštvo.

— Quran, Surah Al Imran (3), Ayah 96[19][20][21]

{{quote|Glej! Ibrahimu smo dali mesto (Svete) hiše, (rekoč): "Ničesar (v čaščenju) ne združite z menoj; in posvetite Mojo hišo za tiste, ki jo obkrožajo, ali vstanejo, ali se priklonijo ali klečejo sami (tam v molitvi)." |Quran|Surah Al-Hajj (22), Ayah 26[22][23]

In spomnite se, da sta Ibrahim in Ismail dvignila temelje hiše (s to molitvijo): "Naš Gospod! Sprejmi (to storitev) od nas: kajti ti si vse, ki sliši, vseveš."

— Quran, Al-Baqarah (2), Ayah 127[24][25]

Ibn Kathir v svoji znameniti eksegezi (tafsir) Korana omenja dve razlagi med muslimani o izvoru Kabe. Ena je, da je bilo svetišče mesto čaščenja angelov mala'ikah pred ustvarjanjem človeka. Kasneje je bila na tem mestu zgrajena bogoslužna hiša, ki je bila izgubljena med poplavo v Nuhovem (Noetovem) času in sta jo končno obnovila Abrahim in Izmael, kot je omenjeno pozneje v Koranu. Ibn Kathir je menil, da je to izročilo šibko in je namesto tega dal prednost pripovedi Alija ibn Abi Taliba, da čeprav je bilo pred Kabo morda več drugih templjev, je bil to prvi Bayt Alah ("Božja hiša"), posvečen izključno njemu, zgrajena po Njegovem navodilu ter posvečena in blagoslovljena njemu, kot je navedeno v Koranu 22:26–29.[26] Hadis v Sahih al-Bukhari navaja, da je bila Kaaba prva mošeja na Zemlji, druga pa je bila mošeja Al-Aksa v Jeruzalemu.[27]

Medtem ko je Abraham gradil Kabo, mu je angel prinesel črni kamen, ki ga je postavil v vzhodni kot zgradbe. Drug kamen je bil Maqam Ibrahim, Abrahamova postaja, kjer je Abraham stal kot višina med gradnjo strukture. Muslimani verjamejo, da sta Črni kamen in Maqam Ibrahim edini ostanek prvotne strukture, ki jo je izdelal Abraham, saj je bilo treba preostalo strukturo v zgodovini večkrat porušiti in obnoviti za njeno vzdrževanje. Po končani gradnji je Bog ukazal Izmaelovim potomcem vsakoletno romanje: hadž in kurban, žrtvovanje živine. Bližina svetišča je bila tudi zatočišče, kjer je bilo prelivanje krvi in vojna prepovedana.[Koran 22:26–33]

Po islamski tradiciji so se skozi tisočletja po Izmaelovi smrti njegovi potomci in lokalna plemena, ki so se naselila okoli vodnjaka Zamzam, postopoma obrnila k politeizmu in malikovalstvu. V Kabo je bilo postavljenih več idolov, ki predstavljajo božanstva različnih vidikov narave in različnih plemen. Na romanju je bilo sprejetih več ritualov, vključno z kroženjem golih. Kralj po imenu Tubba' velja za prvega, ki je dal zgraditi vrata za Kabo v skladu z izreki, zabeleženimi v Al-Azraqijevem Akhbar Makki.[28]

Ptolemaj in Diodor Sicilski[uredi | uredi kodo]

V pisanju v Enciklopediji islama Wensinck identificira Meko s krajem Macoraba, ki ga omenja Ptolemaj.[29] GE von Grunebaum pravi: »Meko omenja Ptolemaj. Ime, ki ji ga je dal, nam omogoča, da jo identificiramo kot južnoarabsko fundacijo, ustvarjeno okoli svetišča«. V Meccan Trade and the Rise of Islam Patricia Crone trdi, da je identifikacija Macorabe z Meko napačna in da je bila Macoraba mesto v južni Arabiji v takrat znanem kot Arabia Felix (sodobni Jemen). Nedavna študija je ponovno preučila argumente za Macorabo in ugotovila, da niso zadovoljivi.[30]

Osmanska ploščica, ki predstavljajo Kabo, 17. stoletje.

Na podlagi prejšnjega poročila Agatarhida iz Knida Diodor Sicilski omenja tempelj ob obali Rdečega morja, »ki je zelo svet in zelo spoštovan od vseh Arabcev«.[31] Edward Gibbon je verjel, da je to Kaba. Vendar Ian D. Morris trdi, da je Gibbon napačno prebral vir: Diodor postavlja tempelj predaleč na sever, da bi bil Meka.[32]

Skalni napisi[uredi | uredi kodo]

Slika:Inscription mentioning Kaaba.jpg
Skalni napis iz Medine, ki omenja 'Kabo' iz 1. / 2. stoletja islama.

Savdski arheolog Mohammed Almaghthavi je odkril nekaj kamnitih napisov, ki omenjajo Masjid al-Haram in Kabo, ki segajo v 1. in 2. stoletje islama. Eden od njih se glasi takole:

»Bog je dovolj in je napisal Maysara bin Ibrahim Služabnik Kabe (Khadim al-Kaba).«[33]

Juan Cole meni, da je napis verjetno iz 2. stoletja H. (ok. 718 – 815).

Mohamedovo obdobje[uredi | uredi kodo]

Črni kamen je viden skozi portal v Kabi[34]

V času Mohamedovega življenja (570–632 n. št.) so lokalni Arabci Kabo šteli za sveto mesto. Mohamed je sodeloval pri obnovi Kabe, potem ko je bila stavba poškodovana zaradi poplav okoli leta 600. Ibn Ishaqov Sirat Rasūl Allāh, ena od Mohamedovih biografij (kot jo je rekonstruiral in prevedel Guillaume), opisuje Mohameda, kako je rešil prepir med mekanskimi klani glede tega, kateri klan naj postavi Črni kamen na njegovo mesto. Po Ishaqovi biografiji je bila Mohamedova rešitev ta, da so vsi starešine klana dvignili temeljni kamen na ogrinjalu, nakar je Mohamed z lastnimi rokami postavil kamen na končno mesto.[35] Ibn Ishak pravi, da je les za obnovo Kabe prišel z grške ladje, ki je bila razbitina na obali Rdečega morja pri Šu'ajbah in da je delo opravil koptski mizar po imenu Baqum.[36] Mohamedov Isra' naj bi ga popeljal iz Kabe v mošejo al Aksa in od tam v nebesa.

Muslimani so sprva smatrali Jeruzalem kot svojo kiblo ali molitveno smer in so se obračali proti njemu, medtem ko so molili; vendar je romanje v Kabo veljalo za versko dolžnost, čeprav njeni obredi še niso bili dokončani. V prvi polovici Mohamedovega obdobja kot preroka, ko je bil v Meki, so bili on in njegovi privrženci hudo preganjani, kar je na koncu pripeljalo do njihove selitve v Medino leta 622. Muslimani verjamejo, da je bila leta 624 pred našim štetjem smer kible spremenjena iz mošeje al Aksa v mošejo al-Haram v Meki, z razodetjem Sure 2, verz 144., je Mohamed vodil skupino muslimanov proti Meki z namenom, da opravi umro, a so mu to preprečili Kurejši. Z njimi je sklenil mirovno pogodbo, pogodbo Hudajbijah, ki je muslimanom omogočila svobodno romanje v Kabo od naslednjega leta.[37]

Na vrhuncu svoje misije, leta 630, potem ko so zavezniki Kurejšij, Banu Bakr, kršili pogodbo Hudajbijah, je Mohamed osvojil Meko. Njegovo prvo dejanje je bilo odstraniti kipe in slike iz Kabe. Po poročilih, ki sta jih zbrala Ibn Ishaq in al-Azraqi, je Mohamed prihranil sliko Marije in Jezusa ter Abrahamovo fresko.[38]

Po osvojitvi je Mohamed ponovno potrdil svetost Meke, vključno z njeno Sveto mošejo (Masjid al-Haram) v islamu. Leta 632 je opravil hadž, imenovan Hujjat ul-Wada ("poslovilno romanje"), saj je Mohamed ob tem dogodku prerokoval svojo bližajočo se smrt.[39]

Po Mohamedu[uredi | uredi kodo]

Leta 1880
Leta 1907
Leta 1910
Kaba v fazi širitve leta 2013

Kaba je bila večkrat popravljena in rekonstruirana. Strukturo je močno poškodoval požar 3. Rabi' I 64 AH ali v nedeljo, 31. oktobra 683 n. št., med prvim obleganjem Meke v vojni med Omajadi in 'Abdullahom ibn al-Zubayrom,[40] zgodnjim muslimanom, ki je vladal Meki več let med smrtjo ʿAlija in utrditvijo oblasti s strani Omajadov. 'Abdullah jo je obnovil in vključil hatīm. To je storil na podlagi tradicije (ki jo najdemo v več zbirkah hadisa), da je hatīm ostanek temeljev Abrahamove Kabe in da jo je sam Mohamed želel obnoviti in jih vključiti.

Kaba je bila bombardirana s kamenjem pri drugem obleganju Meke leta 692, v katerem je omajadsko vojsko vodil al-Hajjaj ibn Yusuf. Padec mesta in smrt 'Abdullaha ibn al-Zubayra sta omogočila Omajadom pod 'Abd al-Malikom ibn Marvanom, da končno ponovno združijo vse islamske posesti in končajo dolgo državljansko vojno. Leta 693 je 'Abd al-Malik dal porušiti ostanke al-Zubayrove Kabe in jo obnoviti na temeljih, ki so jih postavili Kurejši. Kaba se je vrnila v obliko kocke, ki jo je dobila v času Mohameda.

Med hadžem leta 930 so šiitski Karmati napadli Meko pod Abu Tahir al-Jannabijem, oskrunili vodnjak Zamzam s telesi romarjev in ukradli Črni kamen ter ga odnesli v oazo v Vzhodni Arabiji, znano kot al-Aḥsāʾ, kjer je ostal, dokler ga leta 952 niso odkupili Abasidi. Osnovna oblika in struktura Kabe se od takrat nista spremenili.[41]

Po močnem deževju in poplavah leta 1626 so se zidovi Kabe porušili, tudi mošeja je bila poškodovana. Istega leta, v času vladavine osmanskega cesarja Murata IV., sta bili obnovljeni Kaba z granitnimi kamni iz Meke in mošeja.[42]

Kaba je upodobljena na hrbtni strani bankovcev za 500 savdskih rialov in bankovcev za 2000 iranskih rialov.[43]

Arhitektura in notranjost[uredi | uredi kodo]

Kaba je kockasta stavba iz kamna. Visoka je približno 13,1 m (nekateri trdijo 12,03 m, s stranicami, ki merijo 11,03 m × 12,86 m. V notranjosti Kabe so tla iz marmorja in apnenca. Notranje stene, ki merijo 13 m × 9 m, so obložene s keramičnim belim marmorjem do polovice, s temnejšimi obrobami vzdolž tal. Tla v notranjosti so približno 2,2 m nad tlemi, kjer se izvaja tavaf.

Stena neposredno ob vhodu v Kabo ima šest tablic z napisi, ob drugih stenah pa je še nekaj tablic. Po zgornjih vogalih sten teče črna tkanina, izvezena z zlatimi koranskimi verzi. Oskrbniki namažejo marmorno oblogo z istim dišečim oljem, s katerim so mazili črni kamen zunaj. V Kabi stojijo trije stebri (nekateri napačno poročajo o dveh) z majhnim oltarjem ali mizo, postavljenim med enim in drugima dvema. S stropa visijo svetilkam podobni predmeti (mogoče luči ali kadilni lončki). Sam strop je temnejše barve, po odtenku podoben spodnji obrobi. Bāb ut-Tawbah - na desni steni (desno od vhoda) se odpira na zaprto stopnišče, ki vodi do lopute, ki se sama odpira na streho. Tako streha kot strop (skupaj dvoslojna) sta izdelana iz tikovega lesa s pokrovom iz nerjavnega jekla.

Tehnična risba Kabe, ki prikazuje dimenzije in elemente
Rukn al-Yamani (Jemenski vogal)

Vsak oštevilčen element na naslednjem seznamu ustreza značilnostim, navedenim na sliki diagrama.

  1. Ḥajar al-Aswad (arabsko: الحجر الأسود‎, romanizirano: al-Hajar al-Aswad, lit. 'Črni kamen'), je na vzhodnem vogalu Kabe. To je kraj, kjer muslimani začnejo krožiti po Kabi, znano kot tavaf.
  2. Vhod so vrata, postavljena 2,13 m nad tlemi na severovzhodni steni Kabe, imenovana Bab ar-Rahmah (arabsko: باب الرحمة, romanizirano: Bab ar-Rahmah,  'Vrata usmiljenja'), ki deluje tudi kot fasada. Leta 1979 so 300 kg težka zlata vrata, ki jih je izdelal umetnik Ahmad bin Ibrahim Badr, nadomestila stara srebrna vrata, ki jih je izdelal njegov oče Ibrahim Badr, leta 1942.[44] Med obokanimi vrati Banū Shaybah in vodnjakom Zamzam je leseno stopnišče na kolesih, običajno shranjeno v mošeji. Najstarejša ohranjena vrata segajo v leto 1045.
  3. Mīzāb al-Raḥmah, običajno skrajšano na Mīzāb ali Meezab, je izliv za dež iz zlata. Dodan, ko je bila Kaba obnovljena leta 1627, potem ko so se zaradi poplave leta 1626 porušile tri od štirih sten.
  4. Ta poševna struktura, ki pokriva tri strani Kabe, je znana kot Shadherwaan (arabsko: شاذروان‎) in je bila dodana leta 1627 skupaj z Mīzāb al-Raḥmah za zaščito temeljev pred deževnico.
  5. Hatīm (tudi romaniziran kot hateem) in znan tudi kot Hijr Ismail, je nizka stena, ki je bila del prvotne Kabe. Je polkrožna stena nasproti severozahodne stene Kabe, vendar ni povezana z njo. Visoka je 1,31 m in 1,5 m in je sestavljena iz belega marmorja. Prostor med hatīmom in Kabo je bil prvotno del Kabe in se zato med tavafom ne vstopi.
  6. al-Multazam, približno 2 m prostor vzdolž stene med Črnim kamnom in vhodnimi vrati. Včasih velja za pobožnega ali zaželenega, da se romar dotakne tega območja Kabe ali tukaj opravi dua.
  7. Abrahamova postaja (Maqam Ibrahim) je steklena in kovinska ograda z nečim, kar naj bi bilo odtis Abrahamovih stopal. Abraham naj bi stal na tem kamnu med gradnjo zgornjih delov Kabe in dvignil Izmaela na svoja ramena za najvišje dele.[45]
  8. Vogal Črnega kamna. Obrnjen je zelo rahlo jugovzhodno od središča Kabe. Štirje vogali Kabe približno kažejo na štiri kardinalne smeri kompasa.
  9. Rukn al-Yamani (arabsko: الركن اليمني‎, romanizirano: ar-Rukn al-Yamani, lit. 'Jemenski kotiček'), znan tudi kot Rukn-e-Yamani ali Rukn-e-Yemeni, je vogal Kabe obrnjene nekoliko jugozahodno od središča Kabe.
  10. Rukn ush-Shami (arabsko: الركن الشامي‎, romanizirano: ar-Rukn ash-Shami, lit. 'Levantinski kotiček'), znan tudi kot Rukn-e-Shami, je vogal Kabe, ki je zelo rahlo obrnjen severozahodno od središča Kabe
  11. Rukn al-'Iraqi (arabsko: الركن العراقي‎, romanizirano: ar-Rukn al-'Iraqi, lit. 'Iraški kotiček'), je vogal, ki gleda nekoliko severovzhodno od središča Kabe.
  12. Kiswah, vezena prevleka. Kiswa je črna svilena in zlata zavesa, ki se vsako leto zamenja med romanjem hadža.[46] Dve tretjini poti navzgor je hizam, skupina z zlatom vezenim koranskim besedilom, vključno s Šahado, islamsko izjavo vere. Zavesa nad vrati Kabe je še posebej okrašena in je znana kot sitara ali burqu'.[47] Hizam in sitara imata napise, vezene z zlato in srebrno žico [48], vključno z verzi iz Korana in prošnjami k Alahu.
  13. Marmorna črta, ki označuje začetek in konec vsakega kroženja.

Opomba: Ugotovljeno je bilo, da je glavna (dolga) os Kabe poravnana z vzponom zvezde Canopus, proti kateri je usmerjena njena južna stena, medtem ko je njena krajša os (njene vzhodno-zahodne fasade) približno poravnana z sončnim vzhodom poletnega solsticija in sončnim zahodom zimskega solsticija.[49][50]

Pomen v islamu[uredi | uredi kodo]

Kaba je najsvetejše mesto v islamu in se pogosto imenuje z imeni, kot je Bayt Allah (arabsko بيت الله, romanizirano Bayt Allah, liter. 'Alahova hiša').[51][52] in Bayt Allah al-Haram (arabsko بيت الله الحرام‎, romanizirano Bayt Allah il-Haram, lit. 'Alahova sveta hiša').

Tawaf[uredi | uredi kodo]

Glavna članka: Hadž in Umra.
Romarji izvajajo tavaf okoli Kabe med hadžem (video)
Kaba in Sveta mošeja med hadžem, 2008

Tavaf (arabsko: طَوَاف‎, bukvalno  "hodi okoli") je eden od islamskih obredov romanja in je obvezen tako med hadžem kot med umro. Romarji obkrožijo Kabo (najsvetejše mesto v islamu) sedemkrat v nasprotni smeri urinega kazalca; prvi tri v hitrem tempu na zunanjem delu Mataafa in slednje štirikrat bližje Kabi v ležernem tempu. Verjame se, da kroženje dokazuje enotnost vernikov v čaščenju edinega Boga, ko se v harmoniji gibljejo okoli Kabe, medtem ko molijo k Bogu. Med opravljanjem tavafa je obvezno biti v stanju vudu (umivanje), saj se šteje za obliko čaščenja ('ibadah).

Tavaf se začne od vogala Kabe s Črnim kamnom. Če je mogoče, naj ga muslimani poljubijo ali se ga dotaknejo, vendar to zaradi velike množice pogosto ni mogoče. Prav tako morajo prepevati Basmala in Takbir vsakič, ko opravijo en obrat. Romarjem hadža se na splošno svetuje, da »naredijo ṭavāf« vsaj dvakrat – enkrat kot del hadža in še enkrat, preden zapustijo Meko.

Pet vrst ṭavāfa je:

  • Ṭawāf al-Qudūm (prihod ṭavāf) opravijo tisti, ki ne prebivajo v Meki, ko dosežejo Sveto mesto.
  • Ṭawāf aṭ-Ṭaḥīyah (pozdrav ṭavāf) se opravi po vstopu v Al-Masjid al-Haram (Sveto mošejo) kadar koli in je mustahab (priporočeno).
  • Ṭawāf al-'Umrah (Umra ṭavāf) se nanaša na ṭavāf, ki se izvaja posebej za umro.
  • Ṭawāf al-Wadā' (zbogom ṭavāf) se izvede pred odhodom iz Meke.
  • Ṭawāf az-Zīyārah (ṭavāf obiska), Ṭawāf al-'Ifāḍah (ṭavāf odškodnine) ali Ṭawāf al-Ḥajj (hadž ṭavāf) se izvede po zaključku hadža.

Kot kibla[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: kibla.

Kibla je smer, v katero se obrne med molitvijo. [Koran 2:143–144] To je smer Kabe glede na osebo, ki moli. Poleg molitve muslimani na splošno menijo, da je soočenje s kiblo med recitiranjem Korana del dobrega bontona.

Čiščenje[uredi | uredi kodo]

Stavbo odprejo dvakrat letno za slovesnost "Čiščenje svete Kabe" (arabsko: تنظيف الكعبة المشرفة‎, romanizirano Tanzif al-Ka'bat al-Musharrafah, lit.  'Čiščenje svete kocke). Slovesnost poteka 1. šabana, osmega meseca islamskega koledarja, približno trideset dni pred začetkom meseca ramazana in 15. meseca muharama, prvega meseca. Ključe Kabe ima pleme Banī Šajbah (arabsko: بني شيبة‎), čast, ki jim jo je podelil Mohamed. [53] Člani plemena pozdravljajo obiskovalce v notranjosti Kabe ob slovesnosti čiščenja.[54]

Guverner province Meka in spremljevalni dostojanstveniki čistijo notranjost Kabe s krpami, namočenimi v vodo Zamzam, odišavljeno z dišavo Oud. Priprave na umivanje se začnejo dan pred dogovorjenim datumom, z mešanjem vode Zamzam z več razkošnimi dišavami, vključno z vrtnico Tajef, 'oudom in mošusom. Vodo Zamzam, pomešano z dišavami vrtnic, škropijo po tleh in jo obrišejo s palmovimi listi. Običajno je celoten postopek končan v dveh urah.[55]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Butt, Riazat (15 August 2011). "Explosives detectors to be installed at gates of Mecca's Holy Mosque". The Guardian. Pridobljeno dne 23 May 2021.
  2. Al-Azraqi (2003). Akhbar Mecca: History of Mecca. str. 262. ISBN 9773411273.
  3. Wensinck, A. J; Kaʿba. Encyclopaedia of Islam IV p. 317
  4. Mubārakfūrī, Ṣafī al-Raḥmān (2002). The Sealed Nectar: Biography of the Noble Prophet (angleščina). Darussalam. ISBN 978-9960-899-55-8.
  5. "In pictures: Hajj pilgrimage". BBC News. 7 December 2008. Pridobljeno dne 8 December 2008.
  6. "Limited to Actual Haj". General Authority for Statistics. Kingdom of Saudi Arabia. Pridobljeno dne 21 January 2020.
  7. Hans Wehr, Dictionary of Modern Written Arabic, 1994.
  8. "Surah Al-Baqarah 2:122 - 2:126 - Towards Understanding the Quran". Tafheem. Islamic Foundation UK. Pridobljeno dne May 30, 2021.
  9. "Surah Al-Haj 22:26-30 - Towards Understanding the Quran". Tafheem. Islamic Foundation UK. Pridobljeno dne June 1, 2021.
  10. Wensinck, A. J; Kaʿba. Encyclopaedia of Islam IV p. 318 (1927, 1978)
  11. Crone, Patricia (2004). Makkan Trade and the Rise of Islam. Piscataway, New Jersey: Gorgias.
  12. Britannica 2002 Deluxe Edition CD-ROM, "Ka'bah".
  13. Timur Kuran (2011). "Commercial Life under Islamic Rule". The Long Divergence : How Islamic Law Held Back the Middle East. Princeton University Press. str. 45–62.
  14. King, G. R. D. (2004). "The Paintings of the Pre-Islamic Kaʿba". Muqarnas. 21: 219–229. JSTOR 1523357.
  15. Topkapı Sarayı Müzesi. Hırka-i Saadet Dairesi (2004). The sacred trusts : Pavilion of the Sacred Relics, Topkapı Palace Museum, Istanbul. Hilmi Aydın, Talha Uğurluel, Ahmet Doğru. Somerset, N.J.: Light. ISBN 1-932099-72-7. OCLC 56942620.
  16. Peters, F. E. (1994). Mecca : a literary history of the Muslim Holy Land. Mazal Holocaust Collection. Princeton, N.J.: Princeton University Press. ISBN 0-691-03267-X. OCLC 30671443.
  17. Karen Armstrong (2002). Islam: A Short History. str. 11. ISBN 0-8129-6618-X.
  18. Christian Julien Robin (2012). Arabia and Ethiopia. In The Oxford Handbook of Late Antiquity. Oxford University Press USA. str. 304–305. ISBN 9780195336931.
  19. Quran 3:96 (Translated by Yusuf Ali)
  20. An alternative version is in Pickthall, Muhammad M. (ur.). "The Quran". Pridobljeno dne 10 January 2018. Lo! the first Sanctuary appointed for mankind was that at Becca, a blessed place, a guidance to the peoples;
  21. Another version is in Shakir, M. H. (ur.). "The Quran". Pridobljeno dne 10 January 2018. Most surely the first house appointed for men is the one at Bekka, blessed and a guidance for the nations.
  22. Quran 22:26 (Translated by Yusuf Ali)
  23. Another version is in Pickthall, Muhammad M. (ur.). "The Quran". Pridobljeno dne 10 January 2018. And (remember) when We prepared for Abraham the place of the (holy) House, saying: Ascribe thou no thing as partner unto Me, and purify My House for those who make the round (thereof) and those who stand and those who bow and make prostration.
  24. Quran 2:127 (Translated by Yusuf Ali)
  25. Another version is in Pickthall, Muhammad M. (ur.). "The Quran". Pridobljeno dne 10 January 2018. And when Ibrahim and Ismail were raising the foundations of the House, (Abraham prayed): Our Lord! Accept from us (this duty). Lo! Thou, only Thou, art the Hearer, the Knower.
  26. Tafsir Ibn Kathir on 3:96.
  27. Sahih Bukhari. Book 55, Hadith 585.CS1 vzdrževanje: location (link)
  28. "IN PICTURES: Six doors of Ka'aba over 5,000 years". Al Arabiya. 26 December 2018. Pridobljeno dne 22 October 2019.
  29. Neuwirth, Angelika; Nicolai Sinai, Michael (2010). The Qur'an in context historical and literary investigations into the Qur'anic milieu (PDF). Leiden: Brill. str. 63, 123, 83, 295. ISBN 9789047430322. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2 October 2015.
  30. Morris, Ian D. (2018). "Mecca and Macoraba" (PDF). Al-ʿUṣūr Al-Wusṭā. 26: 1–60. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17 November 2018. Pridobljeno dne 16 November 2018.
  31. Siculus, Diodorus. Bibliotheca Historica. Book 3 Chapter 44.CS1 vzdrževanje: location (link)
  32. Morris, Ian D. (2018). "Mecca and Macoraba" (PDF). Al-ʿUṣūr Al-Wusṭā. 26: 1–60, pp. 42–43, n. 200. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17 November 2018. Pridobljeno dne 16 November 2018.
  33. Juan, Cole (2020). "Hijazi Rock Inscriptions, Love of the Prophet, and Very Early Islam: Essays from Informed Comment". Hijazi Rock Inscriptions, Love of the Prophet, and Very Early Islam: Essays from Informed Comment.
  34. University of Southern California. "The Prophet of Islam – His Biography". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 July 2006. Pridobljeno dne 12 August 2006.
  35. Guillaume, A. (1955). The Life of Muhammad. Oxford: Oxford University Press. pp. 84–87
  36. Cyril Glasse, New Encyclopedia of Islam, p. 245. Rowman Altamira, 2001. ISBN 0-7591-0190-6
  37. Saifur Rahman. The Sealed Nectar. str. 213.
  38. Guillaume, Alfred (1955). The Life of Muhammad. A translation of Ishaq's "Sirat Rasul Allah". Oxford University Press. str. 552. ISBN 978-0196360331. Pridobljeno dne 8 December 2011. Quraysh had put pictures in the Ka'ba including two of Jesus son of Mary and Mary (on both of whom be peace!). ... The apostle ordered that the pictures should be erased except those of Jesus and Mary.
  39. Saifur Rahman. The Sealed Nectar. str. 298.
  40. "On this day in 683 AD: The Kaaba, the holiest site in Islam, is burned to the ground".
  41. Javed Ahmad Ghamidi. The Rituals of Hajj and ‘Umrah Arhivirano 7 March 2010 na Wayback Machine., Mizan, Al-Mawrid
  42. "History of the Kaba".
  43. Central Bank of Iran. Banknotes & Coins: 2000 Rials. – Retrieved on 24 March 2009.
  44. "Saudi Arabia's Top Artist Ahmad bin Ibrahim Passes Away". Khaleej Times. 9 November 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 September 2012. Pridobljeno dne 15 October 2010.
  45. V skladu z muslimansko tradicijo: Bog je naredil kamen pod Abrahamovimi nogami v nekaj podobnega glini, da so se njegove noge pogreznile vanj. To je bil čudež. To je bilo preneseno na avtoriteto Abu Ja'far al-Baqir (naj bo mir z njim), da je rekel: Iz vrta Jannah so bili poslani trije kamni: AIbrahamova postaja, skala Izraelovih sinov in Črni kamen, ki ga je Bog zaupal Abrahamu kot bel kamen. je bil belejši od papirja, vendar je postal črn zaradi grehov Adamovih otrok." (Hadž, FE Peters 1996)
  46. "'House of God' Kaaba gets new cloth". The Age Company Ltd. 2003. Pridobljeno dne 17 August 2006.
  47. Porter, Venetia (2012). "Textiles of Mecca and Medina". V Porter, Venetia (ur.). Hajj : journey to the heart of Islam. Cambridge, Mass.: The British Museum. str. 257–258. ISBN 978-0-674-06218-4. OCLC 709670348.
  48. Porter, Venetia (2012). "Textiles of Mecca and Medina". V Porter, Venetia (ur.). Hajj : journey to the heart of Islam. Cambridge, Mass.: The British Museum. str. 257–258. ISBN 978-0-674-06218-4. OCLC 709670348.
  49. Clive L. N. Ruggles (2005). Ancient astronomy: an encyclopedia of cosmologies and myth (Illustrated izd.). ABC-CLIO. str. 202. ISBN 978-1-85109-477-6.
  50. Dick Teresi (2003). Lost Discoveries: The Ancient Roots of Modern Science—from the Babylonians to the Maya (Reprint, illustrated izd.). Simon and Schuster. str. 137. ISBN 978-0-7432-4379-7.
  51. The Basis for the Building Work of God p. 37, Witness Lee, 2003
  52. Al-Muwatta Of Iman Malik Ibn Ana, p. 186, Anas, 2013
  53. "الرسول شرّف بني شيبة بحمل مفتاح الكعبة حتى قيام الساعة". Al Khaleej.
  54. "Kaaba". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 July 2012. Pridobljeno dne 15 October 2010.
  55. "This is how the Kaaba is washed". Al Arabiya English (angleščina). 17 October 2016. Pridobljeno dne 8 July 2020.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Armstrong, Karen (2000,2002). Islam: A Short History. ISBN 0-8129-6618-X.
  • Crone, Patricia (2004). Meccan Trade and the Rise of Islam. Piscataway, New Jersey: Gorgias.
  • Elliott, Jeri (1992). Your Door to Arabia. ISBN 0-473-01546-3.
  • Guillaume, A. (1955). The Life of Muhammad. Oxford: Oxford University Press.
  • Grunebaum, G. E. von (1970). Classical Islam: A History 600 A.D. to 1258 A.D.. Aldine Publishing Company. ISBN 978-0-202-30767-1.
  • Hawting, G.R; Kaʿba. Encyclopaedia of the Qurʾān
  • Hisham Ibn Al-Kalbi The book of Idols, translated with introduction and notes by Nabih Amin Faris 1952
  • Macaulay-Lewis, Elizabeth, The Kaba (text), Smarthistory.
  • Mohamed, Mamdouh N. (1996). Hajj to Umrah: From A to Z. Amana Publications. ISBN 0-915957-54-X.
  • Peterson, Andrew (1997). Dictionary of Islamic Architecture London: Routledge.
  • Wensinck, A. J; Kaʿba. Encyclopaedia of Islam IV
  • [1915] The Book of History, a History of All Nations From the Earliest Times to the Present, Viscount Bryce (Introduction), The Grolier Society.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]