Jezikovne manjšine v Italiji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

V Italiji je veliko jezikovnih manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam. Po podatkih italijanskega Ministrstva za notranje zadeve približno 5% prebivalstva Italije ne šteje italijanščine za materni jezik. Po zakonu št. 38 iz leta 2001 te osebe niso opredeljeni kot npr. Slovenci ali Nemci, temveč praviloma kot "slovensko (oziroma nemško) govoreči italijanski državljani".

Dežele, v katerih bivajo pripadniki manjšinskih skupin, so sledeče:

6. člen italijanske ustave pravi, da "Republika ščiti z ustreznimi zakoni jezikovne manjšine". Pred letom 1999 je to prišlo do izraza predvsem v nekaterih deželah s posebnim statutom (Dolina Aoste, Trentinsko - Zgornje Poadižje, Furlanija - Julijska Krajina), toda z zakonom št. 482 z dne 15. decembra 1999, ki govori o "Pravilih za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin", so bile dokončno priznane vse manjšine v Italiji. 2. člen izrecno našteva "albanske, katalonske, germanske, grške, slovenske in hrvatske prebivalce ter tiste, ki govorijo francosko, frankoprovansalsko, furlansko, ladinsko, okcitansko in sardinsko". Omembe vredno je, da so tako priznane vse manjšine iz germanske jezikovne skupine, medtem ko so zgolj selektivno zastopane ostale indoevropske skupine, neevropski jeziki pa sploh niso upoštevani. Ugleden italijanski vir, za katerega je odgovorna Videmska pokrajina, navaja naslednje podatke za vsakega od omenjenih jezikov:

Manjšinski jezik Področja v Italiji Približno št. govorcev
albanščina Kalabrija, Kampanija, Molize, Apulija, Bazilikata, Sicilija 79.000
francoščina Dolina Aoste, Cuneo (pokrajina), Torino (pokrajina) 20.000
frankoprovansalščina Dolina Aoste, Torino (pokrajina), Foggia (pokrajina) 20.000
furlanščina Videmska pokrajina, Goriška pokrajina, Pordenone (pokrajina), Portogruaro 550.000
grščina Apulija, Kalabrija 12.000
hrvaščina Molize 2.400
katalonščina Alghero 20.000
ladinščina Trentinsko - Zgornje Poadižje, Belluno (pokrajina) 30.000
nemščina Bolzano (pokrajina); germanske skupine walser v Dolini Aoste in pokrajini Vercelli, Cimbri v pokrajinah Verona, Vicenza, Trento 270.000 v Bocenski pokrajini, 10.000 ostalih
okcitanščina Cuneo (pokrajina), Torino (pokrajina) 40.000
sardinščina Sardinija razen mesta Alghero, Sassari a Gallura 1.000.000
slovenščina Tržaška pokrajina, Goriška pokrajina, Videmska pokrajina 50.000 (1)

Opomba (1): Podatek je iz omenjenega vira. Edini povojni popis Slovencev v Italiji, ki ga je izvedel ISTAT, je iz leta 1971 in navaja število 43.000. Po tem datumu ni več uradnih podatkov zaradi nasprotovanja slovenske manjšine v Trstu. Neuradna ocena se danes giblje okoli števila 61.000, kar je skladno s podatki Ministrstva iz leta 2004, po katerih je slovensko govoreče prebivalstvo ocenjeno na 25.289 oseb na Tržaškem, 11.811 na Goriškem in 24.279 v Beneški Sloveniji in Reziji.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Palermo F., Woelk J.: Diritto costituzionale comparato dei gruppi e delle minoranze, Padova 2008
  • Zupančič J.: Ethnic Structure of Slovenia and Slovene in Neighbouring Countries, GIAM ZRC SAZU 2004