Ivo Urbančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ivo Urbančič
Rojstvo 12. november 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Robič
Smrt 7. avgust 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (85 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic filozof, prevajalec
Era Filozofija 20. in 21. stoletja
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija fenomenologija
Glavna zanimanja
ontologija ·etika ·tehnologija ·teorija sistemov

Ivan »Ivo« Urbančič [ívan ívo urbánčič], slovenski filozof in prevajalec, * 12. november 1930, Robič, † 7. avgust 2016[2].

Urbančič velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Njegova vloga pri razvoju filozofske misli je primerljiva z delom Mihaila Đurića ali Vanje Sutlića.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi fašističnega preganjanja preselila v Kraljevino Jugoslavijo. Šest let so preživeli v Bistrici pri Bitoli, kjer so se naselili slovenski izseljenci iz Julijske krajine. Leta 1937 so se preselili v Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Tam se je mladi Ivo srečal z Jožetom Pučnikom, s katerim je bil dolgoletni prijatelj.

Po končani tehniški srednji šoli v Kranju je eno leto v Beogradu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na Univerzo v Ljubljani, kjer je ob delu tehnologa tovarni študiral filozofijo. Med študijem je sodeloval s skupino mladih intelektualcev, imenovano Kritična generacija. Leta 1970 je doktoriral na Univerzi v Zagrebu. V letih 1969 in 1970 je študiral na Univerzi na Dunaju, 1971-72 pa na Univerzi v Kölnu, kjer je sodeloval s Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom. V letu 1964 je začel raziskovati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, kjer je postal 1970 znanstveni svetnik. Bil je kritičen do titoizma, kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univerzi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrste zatočišče za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal nanj, je bil tudi Slavoj Žižek.

V 1980-ih je bil urednik pri Slovenski matici, kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino (Husserl, Heidegger), pomagal pa je izdati in prevesti celotno delo Nietzscheja. Ustanovil je Slovensko fenomenološko društvo (prvi predsednik) in revijo Phainomena (prvi urednik).

V zgodnjih 1980-ih je bil med ustanovitelji alternativne Nove revije. Leta 1987 je bil soavtor Prispevkov za slovenski nacionalni program. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih demokratičnih političnih strank, ki je nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji. Čeprav po slovenski pomladi ni sodeloval v aktivni politiki, je podpiral Slovensko demokratsko stranko (SDS) in njenega predsednika Janeza Janšo. Leta 2004 je bil soustanovitelj in prvopodpisnik liberalno konzervativne civilno-družbene organizacije Zbora za republiko (ZR).

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Evropski nihilizem, (Ljubljana 1971), (COBISS)
  • Leninova "filozofija", ali o "imperializmu" (Maribor 1971), (COBISS)
  • Poglavitne ideje slovenskih filozofov med sholastiko in neosholastiko (1971)
  • Predmetna teorija oziroma fenomenologija (1971)
  • Temelji metode moči : problem "psihološke" hermenevtike pri Diltheyu (1977)
  • Vprašanje umetnosti in estetike na prelomu sodobne epohe: estetska in filozofska misel Dušana Pirjevca, Ljubljana 1980, (COBISS)
  • Uvod v vprašanje naroda (Maribor 1981), (COBISS)
  • Neosholastika na Slovenskem (Ljubljana 1983), (COBISS)
  • Zaratustrovo izročilo I & II (Ljubljana, 1993 in 1996), (COBISS)/(COBISS)
  • Moč in oblast : iz pomnjenja konca in začetka (Ljubljana, 2000), (COBISS)
  • Nevarnost biti : krokiji o duhu evropskosti (Ljubljana, 2003), (COBISS)
  • Zgodovina nihilizma (Slovenska matica, 2011), (COBISS)
  • O krizi : epilog k Zgodovini nihilizma (Slovenska matica, 2012), (COBISS)
  • Razmišljanja v preddverju filozofije (Slovenska matica, 2014)

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]